Nastopajoči: Snake Ride Rodeo, Madien United, Tokyo Blade, Vicious Rumours, Candlemass
Datum: sreda, 11.07.2013
Lokacija: Balingen / Volksbank Messe / Nemčija
Po tradiciji je RockLine nekako zavezan ali usodno povezan z vsakoletno izdajo famoznega nemškega festivala, imenovanega Bang Yor Head!!!, ki poteka vsako leto na tradicionalnem prizorišču v ljubkem nemškem mestecu sredi ruralnega okolja dežele Porscheja Bad Würtenberg, Balingenu! Tako kot vsako leto, je organizator v sklopu ogrevalnega dne ponudil sveženj skupin, ki se jim le stežka upreš.
Večer so odprli domačini Snake Ride Rodeo, ki smo jih tokrat izpustili. Snake Ride Rodeo so odprli warm up šov na Balingenu tudi že leta 2009. Nedvomno prisrčna dobrodošlica, ki so jo v maniri drzno umazanega rock ‘n’ roll kotaljenja dostavili izkušeni nemški gospodje, pri katerih guli kitaro The Preacher – sicer nekdanji član nemške power metal utrdbe Running Wild.
Šotori postavljeni, baterije napolnjene. Smo v dvorani festivalskega prizorišča, dan pred uradnim odprtjem festivala. V dvorani veselo vre, stasiti Nemški pivci že strumno stoje v vrsti za nakup bonov. Nocoj bo pivo teklo v hektolitrih!
Oder zasedejo Maiden United. Neverjetno. Zasedba v akustični režiji, prava zmes pastorale in komorne glasbe. Z »Iron Maiden impresijo«, kakršne še nismo bili deležni. Skladbe Aces High, Revelations, 22 Accacia Avenue, The Evil That Man Do, The Trooper, Wasted Years in Die With Your Boots On! Vse tako zelo modificirane, da jih v kiticah in predrefrenskih delih komaj prepoznaš, če sploh. Možje, ki sestavljajo ekipo Maideh United, so skvašeni iz pravega testa, da so s svojim znanjem in domišljijo spreobrnili izvirnike na izjemno zanimivo vižo, ki je tudi med odrsko interpretacijo polno učinkovala. Glavni generator energije je bil famozni povratnik v ekipo britanskih progresivnih metalcev Threshold, Damian Wilson. Ta je na svoja pleča prevzel vse vokalne dolžnosti. Sam je odlično prikrojil vokalne linije glede na prilagojene aranžmaje, zlasti zavoljo drugačnih ritmičnih ključev, v katerih so se vrstile predrugačene Maiden klasike. Vzel si je poln zalet, da sicer prepoznavne Dickinsonove lege popolnoma obrne in ohrani z izvirniki relativno podobnost le v refrenskih napevih. In to je zadoščalo. Proti koncu koncerta je publika skupini jedla iz roke. V refrenskih napevih je silovito sodelovala z Wilsonom, se vključevala v napeve značilnih Maiden harmonij v tercah, seveda to pot prirejenih na izštekano različico. Zmes s premeteno inteligenco skvašenih prearanžiranj Maiden studijskih izvirnikov in tipičnega črnega humorja (karakteristika Britanskega otočja pač), za katerega je vseskozi skrbel radoživi in dobrovoljni bradati škotski gorostas Steven Wilson – ta je začaral s svojo izredno vokalno predstavo, ki niti za hip ni dolgočasila. Odlična vibracija torej in toplo priporočilo, v kolikor želite popolno sprostitev, šok terapijo in seveda brezmejno zabavo!
Eden najbolj pričakovanih nastopov v ogrevalnem dnevu je predstavljal prihod Tokyo Blade. Še delujočih veteranov, ki so udarili na plano v času NWOBHM ekspanzije, torej v zgodnjih osemdesetih. Danes osiveli gospodje, a konkretno obteženi, delujejo pravzaprav v izvirni postavi, ali površneje povedano v postavi, ki je kroijila prvo ero skupoine, nekje do leta 1986. Z izjemo vokalista Nikolaja Rhunowa, ki je v skupino prispel leta 2010. Tokyo Blade so izjemni! Ko jih človek vidi danes na odru, se naravnost vpraša: »Kje ste se potikali vsa ta leta, fantje?« Izjemna igra, kitare naoljene, nakalibrirane in kot britev ostre. Harmonije v tercah odigrane kot se šika, prava stara šola heavy metala v najboljši možni varieteti. Hitro in natančno. Melodično ukročeno. Bend optimalno uigran, odlično razpoložen, sevajoč izjemno vedrino! Stari in izkušeni mački so na odru delovali nabrušeno, kot da se jih teža let nikakor ni oprijela, kaj šele znaki rje. Tokyo Blade so prevzeli z izjemno dinamično odrsko predstavo. Poleg izjemnih solaž, s katerimi nas je razvajal fantastični Andy Boulton, je izstopal med nastopom zlasti vokalist Rhunow, ki je vseskozi podžigal soborce z vživeto in »nagajivo« odrsko igro. Oder ga je bil vse poln, seveda pa ni štela le njegova odrska igra, kjer ni manjkalo šegavih dovtipov, podedovanih od zakladnice specifik britanskega črnega humorja. Tokyo Blade repertoar je odpel kot avion! Bend je urezal skladbe z najnovejšega albuma »Thousand Men Strong« (2013) – Black Abyss, Thousand Men Strong, Lunch-Case, med njih pa pomešal klasike! V repertoarju ni izostal EP »Midnight Rendezvous« (naslovna skladba, Mean Streak), še bolj pa je zasedba presenetila z vključitvijo skladb Fever ter Attack Attack, ki izvirata iz časa izdaje albuma »Night Of The Blade«, pa za obe takrat ni bilo prostora za vključitev na album. Z albuma Night Of The Blade sta odjeknili še naslovna skladba in pa Love Struck. Pravzaprav so Tokyo Blade že uvodoma presenetili, ko so se odločili odpreti koncert z izgubljeno skladbo, ki izvira iz časa izdaje prvenca »Tokyo Blade«, imenovano Death On Main Street. Popolna fantazija in popolna vrnitev v čase, ko je bil heavy metal še pravi prvošolček. Bolj se ne moreš približati bistvu NWOBHM gibanja. Veseli spoznanje, da je novi album urezan po načelu prvih dveh albumov in tako nove skladbe odlično učinkujejo v navezi s klasikami. Upajmo, da spravi zasedba od sebe še kakšen studijski album in da se pojavijo še na kakšnem koncertu bliže Sloveniji. Dokler seveda še migajo.
Vicious Rumors so se pred pričetkom nastopa soočili z nekaj težavami. Prav vsi instrumenti so bili »za en fuč« in prav nič ni funkcioniralo. Namesto da bi se razleteli po odru, je razgled na prizorišču nanizal vse prej kot novo koncertno orgijo s to odlično in visoko cenjeno ameriško old school speed metal zasedbo, ki pa v novih časih vse bolj in bolj thrashira! Na odru se znajde globoko na kolenih ob Thorpeovih pedalih kitarist Bob Capka in mrzlično išče ter odpravlja napake v zvoku, za bobni že sedi Larry Howe, ki si ne more kaj da ne bi odblaznel nekaj superiornih rollingov ter se hipoma pospravil v zakulisje. Na odru je tudi tretji član. Tilen Hudrap – Slovenske gore list. Kdo? Pravilno berete. Odlični slovenski basist je v postavo za drugi krog nove evropske turneje skupine, na kateri Vicious Rumors predstavljajo novi album »Electric Punishment« (SPV Records, maj 2013), vskočil kot začasni član po srečnem spletu okoliščin. Hudrap pri Vicious Rumors začasno nadomešča stalnega basista Stephena Goodwina. Po domnevah RockLine uredništva naj bi Tilna Geoffu Thorpeu priporočil nihče drug kot Helstar vokalist James Rivera. Slednji je vskočil na pomoč skupini na prvem delu evropske turneje, ki se je skozi letošnji maj vila na evropskih tleh. Tam je Rivera nadomeščal Briana Allena, ki je moral ostati doma zaradi nujnih družinskih obvez. In sklepni račun? Rivera sodeluje s Slovenskimi Metalsteel v Sabbath Judas Sabbath, kjer igra bobne Tilnova punca Daša. Gre torej za nepreverjeno domnevo, vendar zelo verjetno. To pot je slovenski heavy metal končno dobil pravo priznanje za svoje kljubovanje in enkratno potrditev, da naši glasbeniki v tem žanru ponujajo veliko kvaliteto in na tak način vzbujajo veliko zaupanje. In če slednje izkažejo legendarne skupine, kot so v tem primeru Vicious Rumors, je teža takšnega priznanja toliko večja in pomembnejša.
Vicious Rumors šov je postregel še z eno ekskluzivo, ki pa je za slovenski heavy metal to pot bila celo minornega pomena. Kot posebni gost je z Vicious Rumors nastopil Kevin Albert, sicer sin pokojnega originalnega pevca skupine Carla Alberta. Le za ta nastop in nič več!
Zasedba je krepko zamujala z uglasitvijo (sam hudič ve, kaj je bilo narobe, a vse instrumente je bilo treba skalibrirati povsem na nulto točko), pri tem pa je najkrajšo potegnil prav naš Tilen, saj je ureditev zvoka bas kitare prišlo na vrsto kot zadnje opravilo. Ko so Vicious Rumors udarili naravnost s klasiko Digital Dictator, so se zvočni tehniki še vedno ukvarjali z bas kitaro, Tilen pa je stal ob monitorjih, da je sploh slišal, kaj se dogaja z zvokom njegovega instrumenta. Šef skupine Geoff Thorpe je uvodni pozdrav izkoristil za to, da spomni prisotne, da letos mineva 25 let od izdaje tega kultnega Vicious Rumors albuma »Digital Dictator«. Zasedba je žrtvovala nekaj časa, namenjenega predstavitvi novega albuma, in se osredotočila na izvedbo klasik, kot na primer Hellraiser, Lady Took A Chance, Soldiers Of The Night, Ship Of Fools in Down To The Temple. V uvodnem delu je presunil Kevin Albert, saj se s svojo vokalno barvo na ped približal pokojnemu očetu Carlu. V nadaljevanju sta si z Brianom Allenom delila vokalne linije, se združila v duete in skrbela za izjemno kompakten in dinamičen razvoj dogodkov. Oba z zelo podobnimi vokalnimi karakteristikami, s to razliko, da seveda mladi Kevin uporablja new agerske kretnje, ki bi sodile v kak hip hop metal fusion bend, medtem ko je Allen s svojo karizmatično figuro in provokativno držo z vehemenco odigral vlogo pravega rezervnega peklenščka (seveda pri tem ni izostal tudi njegov zaključni »stage diving«). Da bi se skupina maksimalno odkupila za začetni spodrsljaj, je v zaključnem delu povabila na oder štiri striptizete, ki so družno z zasedbo odmigotale s strani občiinstva težko pričakovano klasiko Soldiers Of The Night. V tem oziru se je izkazala tovrstna poteza za odlično rešitev. Skupina je ohranila »glavo na ramenih«, ko je pozornost publike na tak način speljala stran. In naš Tilen? Takoj, ko so popravili bas kitaro, je izkoristil svojo karizmatično figuro, na kateri seveda izstopa dolga svetlolasa pričeska, se samozavestno zagnal proti pročelju odra in prepustil užitkom odrske eksekucije Vicious Rumors materiala. Čuti se, da je Tilen prebasiral krepak sveženj uric na klubski sceni slovenskih beznic. Prelevil se je namreč v izklesanega in samozavestnega odrskega akterja, pred katerim se odpira še svetla bodočnost. Njegova odrska igra je v isti sapi združevala odlično basiranje ter pravilno zavzemanje odrskih položajev in kretenj, kar je prispevalo k celokupni bombastiki Vicious Rumors koncerta. Tilen tako še zdaleč ni odigral pasivne vloge (v slogu neopazne manire kakšnega Iana Hilla od Judas Priest) na odru in Geoff je moral biti tega večera še posebej ponosen nanj.
Koncert Vicious Rumors je navkljub začetnemu kolapsu prinesel tisto, kar smo pričakovali. Vrhunsko odrsko predstavo prvovrstne zmesi brezmejne metalske rušilnosti ter zlobnikvaega »badass« temperamenta. Vrhunska eksekucija. Čuti se, da je za skupino serija koncertov, da kemija deluje, da nastaja svež material in da pride Vicious Rumors le stežka kdo ob bok, ko se je treba kosati na odru. Vicious Rumors željno pričakujemo tudi na letošnji izdaji Metaldays festivala v Tolminu. Bodite 100% tam!
Glavni nosilci večera ogrevalnega dne festivala pa so bili Švedski doom metalci Candlemass. Torej popoln zasuk atmosfere na polja mračnjaštva, hudobij čarovnic in podobnih srednjeveških spak ter prikazni in padel je zastor, ki je nanizal polja črnine in žalostink. Tu in tam se zasliši zlovešči tulež vil, ki kličejo smrt. Originalna člana Leif Edling (bas kitara) in Mats Björkman (kitara), ob Janu Lindhu (bobni), kitaristu Larsu Johanssonu in najnovejši pridobitvi, vokalistu Matsu Levenu, držita vajeti v rokah in Candlemass ne popuščajo. V lanskem letu so Candlemass izdali novi studijski album »Psalms For The Dead« (2012) in večer odprli z prvo skladbo albuma, imenovano Prophet.
Odrska razsvetljava je bila naravi skupine prikrojena kar se da. Enobarvne brlivke z vmesnimi blasti snopov bele ali modre svetlobe. Sicer vse rdeče, zeleno ali modro. Mats Leven žal ne bo nikoli Messiah Marcolin, vseeno pa je njegovo petje odlično povzelo starejši material. Leven je prekaljen mož. Z Björkmanom je sodeloval že v skupini Krux, obenem pa v mezincu poseduje poanto teatralnosti. Pred tem je namreč sodeloval s Therion. Izkušen umetnik torej. Seveda je karizma njegove odrske pojave skvašena iz povsem drugega testa kot Marcolinova, pa vendar v prvi vrsti šteje eksekucija. In Švedi so na odru pogubni, kot je pogubno zadnje bitje usodnega zvona! V vseh dejanjih resnični, v vseh gibih prepričljivi. Manifest pravega skandinavskega perfekcionizma je nekje v podtalju seval iskreno strast glasbenikov, ki so nepopustljivo obračunali z riffi repertoarja. Tako tistimi, ki pripadajo najnovejšim (Prophet, Waterwitch, Psalms For The Dead, Black As Time), kot tudi s tistimi, najteže pričakovanimi, ki so ponudile porogljive »očenaše« izvedb klasik Emperor of the Void, At The Gallows End, Bewitched, Dark Reflections in v zaključku nekako pričakovano Solitude. Candlemass so zavili Balingen za uro in pol v popolno črnino in z odlično eksekucijo potrdili visoka pričakovanja ob njihovem obisku na letošnji izdaji festivala Metaldays v Tolminu. Po užitem na Balingenu lahko pričakujemo ob nastopu zasedbe v Sloveniji enega vrhuncev festivala Metaldays. Oh, in skoraj bi pozabil. Kot šesti član pomaga Candlemass na koncertih klaviaturist Per Wiberg (ex-Opeth).
Tokratni warm up šov je nosil naslov »Milestones Of Rock ‘N’ Roll History«. Postregel je z nastopi petih zasedb, ki pripadajo razvojnim eram žanrov rocka, ali natančneje povedano, metala. Če Tokyo Blade predstavljajo nosilce NWOBHM gibanja, so njihov odgovor onkraj atlantske luže okosteneli speed metalci Vicious Rumors. Candlemass še danes veljajo za eno najbolj vplivnih doom metal zasedb. Lepo je bilo prisluhniti skladbam Iron Maiden, ubranim nekoliko drugače, s strani Maiden United, prav tako pa je zadišalo tudi po prvinski rock ‘n’ roll odrezavosti (nastop Snake Ride Rodeo). In vendar lahko zaključimo, da je peščica Slovencev, ki je dočakala nastop Vicious Rumors na Balingenu s Tilnom Hudrapom v postavi, doživela vrsto novega ognjenega krsta za slovenski heavy metal. Bili s(m)o deležni novemu mejniku za slovenski heavy metal, ki je tako pridobil nove pomembne odskočne točke na mednarodnem prizorišču, saj je njegova cena tako dodatno zrasla, prav tako pa tudi njegova spoštovanost!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista Tokyo Blade:
1. Death On Mainstreet
2. Attack Attack
3. Night Of The Blade
4. Lunch-Case
5. Thousand Men Strong
6. Dead Of The Night
7. Lightning Strikes
8. Mean Streak
9. Lovestruck
10. Fever
11. If Heaven Is Hell
12. Unleash The Beast (ni bila odigrana)
