Axel Rudi Pell, legendarni nemški kitarski čarovnik, ki bo s svojo skupino 30. 7. 2021 izdal novo kompilacijo priredb z naslovom “Diamonds Unlocked II” – ta je nadaljevanje prve tovrstne kompilacije izdane leta 2007, predstavlja prvi besedilni video in single za skladbo There’s Only One Way to Rock. Skladba, ki jo lahko preverite spodaj, pripada v izvirniku Sammy Hagarju. Za izid kompilacije bodo poskrbeli pri nemški založbi Steamhammer/SPV.
Pell nas je razvadil, saj skoraj ne mine leto, ko se ne bi pojavil na sceni z novim studijskim albumom. No, tokrat je načrte le nekoliko prikrojil, vzroka niti ni treba posebej izpostavljati, pekli pa ves glasbeni svet že dlje kot eno leto. V vmesnem obdobju, ko vsi z Axlom vred čakamo na lepše dni za rock in metal, pa se je glasbenik odločil da zapolni čas torej z izidom nove kompilacije “Diamonds Unlocked II”. 61-letni glasbenik dodaja: “Nima smisla izdajati nov material, če ga ne moreš izvajati v živo.”
“Diamonds Unlocked II” bo na razpolago v več različnih formatih:
– DigiPak incl. poster (prednaročilo)
– 2LP Gatefold, 140 g, black vinyl, printed inner sleeves
– Download / Streaming
– 2LP Gatefold exclusive coloured editions only at the Napalm shop (prednaročilo)
– Exclusive CD/LP Bundle with a T-shirt only at the Steamhammer shop (prednaročilo)
Seznam skladb na “Diamonds Unlocked II”:
1. Der Schwarze Abt (Intro)
2. There’s Only One Way To Rock (original by Sammy Hagar)
3. Lady Of The Lake (original by Rainbow)
4. She’s A Lady (original by Paul Anka)
5. Black Cat Woman (original by Geordie)
6. Room With A View (original by Tony Carey)
7. Sarah (You Take My Breath Away) (original by Chris Norman)
8. Rock N’ Roll Queen (original by The Subways)
9. Paint It Black (original by the Rolling Stones)
10. I Put A Spell On You (original by Screamin’ Jay Hawkins)
11. Eagle (original by Abba)
Zasedba:
Johnny Gioeli – vokal, spremljevalni vokal
Axel Rudi Pell – kitara
Ferdy Doernberg – klaviature
Volker Krawczak – bas kitara
Bobby Rondinelli – bobni
A tale možakar še kar izdaja albume? Pravzaprav album, enega in istega , haha. Včasih sem jih pridno zbiral, vse tja do Mystice, ko sem odnehal. Kakšni Accept so v primerjavi z Axelom skoraj eksperimentalen band. Prvi album, ko sem ga Imel, je Between The Walls in se mi še danes zdi izvrsten. Sčasoma pa so albumi postali vse bolj predvidljivi in sem se naveličal. Pa tudi kar nekajkrat sem ga videl v živo in me ni prepričal. Pesmi so seveda dobre, ampak na živce mi gre, ko si prevečkrat sredi kakšnega od živahnih komadov vzame 10 minut za neskončno počasen solo. Ko sem ga nazadnje videl na ROA, sem šel raje naokrog po štantih. Pa sam nisem ravno nagnjen k spremembam, ampak kar je pa preveč, je pa pač preveč.
Ja dejansko. Razmišljam skoraj identično. V redu, ampak non stop v coni komforta… dober je da izdrži. Je pa vsaj v Nemčiji precej prepoznaven, uživa ugled in koncerte ima zmerej polne
Zmeri, ko gre debata na ARP, se spomnim na un komad od Franka Zppe iz “Chunga’s Revenge” plate Rudy Wants To Buy Yez a Drink 🙂