Založba ZKP RTV Slovenija
Leto izida: 2008
Produkcija: Avtomobili
Dolžina albuma: 68.35 min
Zvrst: Art Rock / Pop
Studio 14 redko spregleda katerega slovenskega izvajalca, ki se je vsaj kanček dotaknil radijskih valov v karieri, brez da mu ne bi ponudil nastopa. Novogoriški Avtomobili, ena najbolj prefinjenih art pop rockovskih zasedb, kar jih je dal v svoji eri Slovenski prostor, so pomladi leta 2008 tam izvedli nastop, ki je predstavil v slabih 70. minutah v kronološkem redosledju sam razvoj glasbenega izročila skupine. »Nič več«, kot le nedolžna radijska vaja preigravanja petnajstih skladb, pravijo radi skromno sami.
Glasba Avtomobilov je spoznana za brezčasni umetniški opus, izjemni ustvarjalni domet strogo profilirane art naveze bratov Vuksanovič, je na radijske valove skozi dolgoživo kariero skupine pripeljala mnogo zimzelenov, ki vsakodnevno odzvanjajo v naših ušesih. Skozi leta lahko pomenljivo rečemo.
Albumi med leti 1984 in 2006, če jih hitro naštejemo »Mjesec je opet pun« (1984), Dugo toplo ljeto (1985), Krenimo (1987), Mraz (1992), Skozi leta (1994), Navaden dan (1997), Enakonočje (2000) in Mesta železniških postaj (2006), so z najbolj prepoznavnimi trenutki kariere skupine podani v zgoščenem primežu slabih sedemdesetih minut. Ob tem je neverjetno spoznanje kako daleč so artistično prignali svoj razvoj Avtomobili. To se najbolj odraža na najstarejših skladbah, kot so Ona nosi uniformu in Prljavi jezik. Slednji dobi pravo jazz konturo, obenem pa predstavi publiki jedrnati lik novega kitarista Boštjana Andrejca “Bushyja”, ki je moral kot novi permanentni član skupine nenadno skočiti v mnogim kitaristom preohlapno obuvalo Alana Jakina.
V kratkem času, po izdaji albuma »Mesta železniških postaj«, je skupina uspešno integrirala “Bushyja” v zasedbo. Gotovo so k neboleči priključitvi “Bushyja” pripomogle bogate izkušnje tega kitarista, kar izhaja iz njegovega dolgoletnega udejstvovanja znotraj skupine Night Jump, kjer je moral graditi na večplastni oblikovanosti jezika kitarske igre. In prav tak tip kitarista je nujen pri raznolikosti, ki okarakterizira glasbeno izročilo Avtomobilov. Avtomobili so z “Bushyjem” pridobili tudi na aranžiranju vokalnih harmonij. “Bushy” je namreč tudi zelo dober vokalist, kar skupina seveda spretno izkorišča v polnitvi razpoložljivega prostora med Markovimi verzi (Enakonočje, Drugačno nebo), Bushy pa tudi večkrat “dublira” (beri: podvojuje) Marka na refrenskih napevih, kar zgošča harmonijo samih odrskih točk.
Mnogo bolj strukturirano razgiban, topel in živahen je odzven prenovljenih Avtomobilov na odru v letu 2008. Prestop Marka Vuksanoviča (izključno) na vokalne naloge je sprostil še eno mesto v ekipi. Tega je zasedel David Šuligoj. Porast melodije v bas linijah in dinamike sta tako s prihodom Šuligoja bolj občutna kot kdajkoli prej, kar prinaša k še imenitnejši izpostavi art elementa skupine. Ob spretni implantaciji “Bushyjevega” kitarskega jezika v vselej zanesljivem dialogu z enim od stebrov Avtomobilov Mirkom Vuksanovičem na klaviaturah, ni ta element art ekspozeja v pop rockovski pridigi skupine še nikdar deloval tako mehko, voljno, zapeljivo in čutno. Izvedbeno moč prenovljenih Avtomobilov krona izjemna balada Hvala za pisma, ki je sama po sebi eden vrhuncev koncerta. Kemična intenziteta gradnikov posnetka “Klub klubov” ne bi nikdar vžigala v tako polnem izkupičku brez edinstvenega vokalnega pristopa in edinstvene barve glasu Marka Vuksanoviča. Topla, božajoče žametasta izpoved, se prilagaja učinkovito prožno in mojstrsko oživlja senzitivni karakter sporočil v verzih. Znova smo pri skladbah, kot je Hvala za pisma, tej se na ped približa Gorica in prav v teh, posebej sofisticiranih točkah, zleze Markov edinstveni, vseskozi prijetno otipljiv vokalni karakter visoko nalezljivega dometa intenzivno pod kožo.
Tu so zimzeleni Sama, Ljubezen, Skozi leta, Gospodar s posebnim gostom večera Zoranom Predinom, ki Avtomobilom na nek način simbolično vrača svojo uslugo, Enkrat v življenju,… Ne pustijo dihati v vsej vibraciji, ki ga podaja ta edinstveni dokument klubske scene, natrpanega malega prostora 140. glav.
Avtomobili so čez štiri leta, po nastopu v Studiu 14, izdali album »Pozna pomlad« (2012) in ta dogodek proslavili z nastopom ob 30. obletnici delovanja skupine v Cankarjevem domu s posebnimi gosti, v povsem drugem ambientu, znova polno zasedene Linhartove dvorane. Upajmo, da bo izdajo »Klub klubov« obogatil tudi posnetek iz Cankarjevega doma, saj bo zanimivo primerjati nadaljnjo razvojno rast same vsebine zimzelenov skupne, kot tudi nadaljnje artistično zorenje, ki ga v dokaz dostavljajo točke novega albuma »Pozna pomlad«.
Avtomobili so torej skupina, ki je vzgojena na radiu. Naslovnica albuma »Klub klubov« nosi namreč simbolično vrednost. Ponazarja sodelovanje Vala 202 in skupine same. V motivu naslovnice je upodobljen rustikalni model radia, nanj postavljeni člani skupine v svoji odrski zavzetosti. Gre za medsebojno rast dveh partnerjev, enkrat več pomenljivo: »Skozi leta«.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 8.0 / 10
Zasedba:
1. Mjesec je opet pun
2. Ona nosi uniformu
3. Prljvi jezik
4. Sama
5. Enkrat v življenju
6. Ljubezen
7. V mrzlih dvoranah
8. Gospodar
9. Skozi leta
10 Argenitna
11. Hvala za pisma
12. Navaden dan
13. Enakonočje
14. Gorica
15. Drugačno nebo
Zasedbo:
Marko Vuksanovič – vokal
Mirko Vuksanovič – klaviature
Boštjan Andrejc “Bushy” – kitara
David Šuligoj – bas kitara
Marko Lasič – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIK:
Zoran Predin – vokal na skladbi št. 8
