Založba: Metal Blade Records
Datum izida: 23. 10. 2020
Produkcija: Joey Vera
Dolžina albuma: 53.35 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.0/10
Armored Saint so legendarni ameriški heavy metalci. Bolj golo in prvinsko, slečeno in robustno, kitarsko fraziranje ne zmore brcniti med oči. Veterani, ki so pred 37 leti izdali svoj istoimenski EP, po petih letih od izida albuma »Win Hands Down« predstavljajo album, ki mu, kot namiguje naslov predhodnika, velja izkazati poklon ‘z rokami do tal’. »Punching the Sky« je vse, kar stoji za njegovim »telovadniškim« naslovom. Bend, ki je dejansko izdal malo albumov, nanje pa je bilo treba čakati v intervalih pet do deset let, nas je to pot pustil na čakanju »vsega« pet let. Hvala, fantje. Predvsem hvala za tako iskreno okostenel manifest klasike, na katero je mahnjen privrženec stare šole, kajti gre za dejanje živih fosilov metala, ki deluje, kot bi bilo skovano v dobrih starih časih, ko je metal še jemal veter v svoja jadra, perfektno skrižan z estetiko modnih prijemov v studiu. O tem ne gre dvomiti, ko za producentskim krmilom stoji basist skupine, Joey Vera.
Zvok je živ, umazan, a prekleto »resničen« in reže do kosti. Bend grize, kot da bi komaj vstopil v kariero, in niti za hip ne daje občutka, da pravzaprav gre za možakarje, ki so konkretno presegli Abrahama in imajo za seboj že pestro malho zgodb o dobrem in zlu. Kitarski dvojec na relaciji Phil Sandoval-Jeff Duncan ohranja vse zaščitne znamke, ki stojijo za recepturo klasičnih Armored Saint. Pronicljivost, duhovitost in fatalno privlačnost navzkrižnega ognja obeh kitaristov tudi ta album spremljajo na vsakem koraku. Ob idejni raznolikosti, ki »Punching The Sky« dobesedno razgibava od začetka do konca, je veliki plus tega albuma tudi ta, da razvija mnogo večjo pretočnost in dinamiko razvoja dogodkov tako od predhodnika – »Win Hands Down« (2015), kot tudi predpredhodnika»La Raza« (2010).
Novi studijski teater skupine je vseskozi visoko intenziviran, strasten in ihtavo kipeč. Njegovih slabih 54 minut niti za hip ne bega, dolgočasi ali pušča poslušalca v malodušju. Armored Saint v celotni svoji karieri niso posneli slabega albuma. Vendar se lahko novi izdelek vseeno pohvali s še večjim izplenom tistega, kar zbližuje sodobne Armored Saint s klasičnimi časi osemdesetih. Še več. »Punching The Sky« je brez dlake na jeziku album, ki se v kvaliteti na ped približa albumu »Symbol of Salvation« (1991). Tistemu torej, ki je za mnoge oboževalce skupine kronski dragulj diskografskega opusa Armored Saint. Sploh sredinska Lone Wolf in Missile to Gun se brez nadaljnjih debat hipoma vključujeta v klasično vsebino prvih štirih albumov skupine. Nemara je ena zadnjih turnej skupine, na kateri so preigravali kar cel »Symbol of Salvation« ter kup preostalih klasik, ‘zakrivila’ tudi sam princip skladanja materiala za novi album, da ta na trenutke deluje toliko bolj intenzivno zbližano s časi romantičnih dni skupine.
In John Bush? Ta človek sploh ne zna in ne more slabo peti. Tudi če bi hotel, mu ne bi uspelo. Vokal mu po vseh letih še vedno briljantno služi. Vzdržuje strastnost, togoto, eksplozivno moč, avtoritativnost, pa tudi trenutke »introvertirane zadržanosti«, kjer je treba podati več sofisticiranega občutka (»Fly in the Ointment«, baladna »Unfair«). Refrenski napevi so večinoma grabežljivi in ob dominantni predstavi Johna Busha zlezejo hipoma v uho (to potrdi že uvodni del albuma, ko se zvrstijo »Standing on the Shoulders of Giants«, »End of the Attention Span« in »Bubble«). Album poseduje izredno pečaten ritmični »groove«, ki vzdržuje učinkovit kontrast s kitarsko rifažo. Bas linije rožljavo kopljejo in trgajo, ko režejo z vso silo skozi jeklo, topovski zamahi bobnov pa ji pri tem odstirajo prosto pot. Kot povedano … Izredna produkcija zgolj potencira vso iskrenost in resnicoljubno svetost tega izdelka, ki izraža vse tisto, kar je v pravem metalu prvenstveno zahtevano. Nepokorščino in kljubovanje na brezčasni hoji skupine po samorasli in samosvoji poti pod svobodnim soncem, pa tudi mračne razglede, zloveščnost in porogljivost. »Punching the Sky« ne sklepa prav nobenih kompromisov.
Ljubitelji skupine in ljubitelji klasičnih dni ameriške šole bodo vzhičeni nad novo dozo brezsramnih perverzij veteranov metala Armored Saint. Material nagovarja prvinsko. Tako prvinsko, da se, denimo, v ‘refrensko bevskajoči’ »Bark, No Bite« kitarska igra točkovno zbližuje s pionirskimi prvinami skupin heavy rocka sedemdesetih (UFO, Thin Lizzy). Gre za eksperiment in zabaven odklon tega studijskega dosežka oziroma novega albuma, ki ponosno hodi vštric s klasikami skupine.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Standing On The Shoulders Of Giants
02. End Of The Attention Span
03. Bubble
04. My Jurisdiction
05. Do Wrong To None
06. Lone Wolf
07. Missile To Gun
08. Fly In The Ointment
09. Bark, No Bite
10. Unfair
11. Never You Fret
Zasedba:
John Bush – vokal
Phil Sandoval – kitara
Jeff Duncan – kitara
Joey Vera – bas kitara
Gonzo Sandoval – bobni
