Armored Saint na ekskluzivnem klubskem koncertu v zagrebški Močvari

nastopajoči: Armored Saint, Flesh
datum: sobota, 10.11.2018
lokacija: Zagreb, Močvara, Hrvaška

Se kdo spomni kultnih old school metalcev iz Los Angelesa Armored Saint? Neverjetno. Streljaj stran od Ljubljane, to je v hrvaški prestolnici Zagrebu, so se zglasili dan pred Martinovim. Bila je sobota. Na sporedu so imeli vsega devet evropskih terminov, za povrhu tega, pa so na vseh izvajali celoten album »Symbol of Salvation«, ki je izšel davnega leta 1991. K izvedbi celotnega “Symbol of Salvation” albuma so dodali še nekaj sladkorčkov s prvih treh albumov ter pritaknili kak komad iz aktualnega »Win Hands Down« in pravemu ljubitelju stare šole metala se je od vsega pričakovanja ter veselja lahko le še bliskalo.

Ob zagrebškem, torej le še osem terminov, Armored Saint pa na njih v t.i. »Symbol of Salvation« postavi: John Bush (vokal), Joey Vera (bas kitara), Phil Sandoval (kitara), Gonzo Sandoval (bobni) in Jeff Duncan (kitara)! Mini klubski spektakel seveda. Nič posebej v nebo vpijočega, pa vseeno popolna ekskluziva.

Za uvodno ogrevanje so poskrbeli kar zagrebški heavy metal matadorji Flesh. Trio, ki deluje od leta 2004 in ima v žepu istoimenski studijski prvenec izdan leta 2014, se je izkazal, kot zelo posrečena izbira. Zelo dobro uigran kombo, suverenosti in samozavesti triu nikakor ni primanjkovalo. Odlično medsebojno zaznavanje, čutijo se kilometrina in izkušnje. Bend je prepričal s srčnostjo in izredno osredotočenostjo. Solidni pogoji so doprinesli k temu, da so Flesh optimalno izkoristili razpoložljivo minutažo dobre pol ure za svoj nastop in prepričali, da gre za heavy metal revitaliste, ki sicer ne prinašajo glasbene revolucije, posedujejo pa njihove fraze izdelan pečatni karakter, ki se z vnetljivimi solažami in jeznoritim vokalom, staplja v všečno hojo po zapuščini heavy rocka, N.W.O.B.H.M. gibanja ter stari šoli klasičnega Priest rifa.  Flesh so silno uspešni tudi v zapolnjevanju razpoložljivega prostora, saj so na odru le trije možje. Basist in vokalist, bobnar ter kitarist.  ! Bend, ki ve kaj dela in kaj hoče.

Armored Saint so dostavili izvrsten repertoar in daljši nastop, kot je šlo pričakovati. Meril je skoraj dve uri. Publike se je le nabralo kakih 250 glav, a vročih in razbeljenih. Bend je udaril povsem starošolsko z jurišnico March Of The Saint (March of the Saint, 1985) in publika je pobesnela ter pričela trgati svoje okove! Neverjetno navdušenje. Bend ni skrival dobrega počutja, vzdušje pa je polagoma stopnjeval z izvedbo »Delirious Nomad« klasike Long Before I Die, ki jo je hitro nasledila Chemichal Euphoria (»Rasing Hell«, 1987). Ozračje v Močvari je bilo ogreto na pravo temperaturo in John Bush se je s preostalimi Armored Saint pajdaši lotil torej izvedbe albuma Symbol of Salvation. Osrednje dejanje koncertnega druženja s s skupino  je vseskozi spremljala buučna in poblaznela publika, ki je zastli v prvih vrstah dokazovala, da so ji besedila albuma še kako domača. Kemija je stekla in ta silna evforija množice je bend nosila dobesedno na krilih.

Armored Saint so klubskih nastopov vajeni in se odlično počutijo na prizoriščih, kot je Močvara. Da igrajo izvrstno ni treba posebej poudarjati. Vse je štimalo. V izvedbenem smislu vse. John Bush ohranja zavidljiv rang in je prepričljivo zvozil vokalno predstavo. Visoke in najvišje lege so mu dobro služile. Tu je legendarni basit Joey Vera, ki je v letošnjem januarju s Fates Warning natopil v ljubljanskem Orto baru. Ob Bushu, ki je znan po prepevanju pri Anthrax, je Vera gotovo najbolj zveneče ime ekipe. Znova je intenzivno rožljal in kopal po svoji bas kitari, oba kitarista sta sijala v finomehaniki soliranja, Gonzo je držal komade skupaj s topovskimi zamahi.

Le nekaj ni štimalo. Zvok. Ta je bil obupen, pravzaprav se ne spominjam kdaj bi mi po koncertu v glavi šumelo še cel naslednji dan. Pravi zvočni purist, ki ni obremenjen z Armored Saint fanovstvom, bi se v hipu odpravil domov s koncerta s takšnim ozvočenjem. To je bil tudi poglavitni razlog, da je koncertno izkustvo prejelo črno piko. Slabo ozvočenje torej. Ob sicer izvrstni klubski atmosferi, so bili torej zvočni pogoji porazni. Rifi so hrumeli, solaže so bile slabo razločne, Busha se občasno v takšni zmešnjavi, sploh ni razločno slišalo.

Kakorkoli. Srečanje  s to kultno zasedbo je bilo sladko in to odtehta prav vse! »Symbol Of Salvation« je izjemno močan album in publika, ki ga je očitno dodobra preštudirala in vzela za svojega, je dejansko s svojo intenzivnostjo reševala posamezne točke, saj je sodelovanje podoživetega občinstva prevzemalo primat nad dejstvom slabega zvoka, ter ga tako hvaležno potiskalo v »inferiorni« položaj. Bend je v prvi dodatek vtkal sprava naslovno skladbo aktualnega albuma »Win Hands Down«, ki sta jo nasledili še dve March of the Saint klasiki in sicer Can U Deliver ter pričakovana Mad House. Ko je že delovalo, da bo koncerta konec, je bučna ter nenasitna publika priklicala Armored Saint še enkrat na oder, fantje pa so se lotili še ene »Delirious Nomad« točke imenovane Nervous Man ter tako sklenili svoj zagrebški nastop. Lahko rečemo, da so dostavili svoj optimum. Vse v skladu s pričakovanji. Dejansko nastop za oboževalce skupine. Izvrsten repertoar. Pravi ljubitelj skupine je prišel na svoj račun. Le zvok je kvaril celoten vtis, sicer pa brez slehernih pripomb.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

setlista:
1. March of the Saint
2. Long Before I Die
3. Chemical Euphoria
4. Reign of Fire
5. Dropping Like Flies
6. Last Train Home
7. Tribal Dance
8. The Truth Always Hurts
9. Half Drawn Bridge
10. Another Day
11. Symbol of Salvation
12. Hanging Judge
13. Warzone
14. Burning Question
15. Tainted Past
16. Spineless
—dodatek 1.—
17. Win Hands Down
18. Can U Deliver
19. Mad House
—dodatek 2.—
20. Nervous Man