Založba: Metal Blade Records
Datum izida: 11. 9. 2011
Produkcija: Jim Matheos
Dolžina albuma: 54.35 min
Zvrst: Progressive Metal
Ocena: 9.0/10
Jim Matheos in John Arch. Fates Warning! Progresivni metal! Dve “sveti” besedi. Po ameriško! Brez klaviatur! Brez horde gostujočih glasbenikov, pompa in “sladkorja”!
Ne glede na to, da o Johnu Archu ni mnogo slišati zadnje čase, lahko brez dlake na jeziku namignem, da mož še vedno zadržuje izjemen vokalni rang, zlasti ko se vokal vzpne v najvišje lege in nepovratno osupne, kot je osupnil v prvi polovici osemdesetih, ko je postal del legende Fates Warning znotraj prvih treh kultnih klasik skupine.
Album je prežet na mnogih točkah neposredno z deli Fates Warning kar je nadvse logično. Pričakovanja so bila že v osnovi takšna. No izdelek je celo veliko bliže Fates Warning, kot bi si kdo v začetku upal sploh pomisliti. Matheos je spisal namreč tri skladbe Neurothically Wired, Stained Glass Sky in Midnight Serenade prav za bodoči Fates Warning album. Žal v času, ko Ray Alder ni bil na razpolago, da bi prispeval vokal zanje. Matheosu ni preostalo drugega, kot da se obrne po pomoč na Jona Archa. Material je torej že v osnovi dišal na Fates Warning, v frazah v kompoziciji aranžmajev, da kakšna druga solucija v iskanju vokalista sploh ne bi mogla priti v poštev. In tako dotik specifičnega, unikatnega vokalnega pristopa in barve Johna Archa še dodatno fiksira obarvanost “Sympathetic Resonace” v Fates Warning glasbo. Melodija vokalnih linij je mnogokrat osupljivo zbližana z načinom ki ga je John posluževal že na prvih treh Fates Warning albumih in ga preizkusil nazadnje na svojem edinem samostojnem studijskem izdelku “Twist Of Fate” (Matheos je na slednjem izdelku prispeval svoj levji delež). Arch še vedno izraža tisti blago psihadelični dotik oblikovanja vokalnih melodij, kot enega glavnih elementov, ki oddaljuje tudi glasbo samih Fates Warning na posebno mesto glasbenega zemljevida.
K sreči je Bobby Jarzombek, kot izbrani bobnar za ta album, skvašen iz posebne vrste testa in ta v kombinaciji z motivi Matheosa dodaja v glasbo posebnosti, ki jih lahko utelesi le prisotnost tega bobnarja. Tu je še en mož, ki je predober Fates Warning kompanjon v dobrem in slabe, za katerega ni strahu, da bi lahko Matheosa sploh izneveril. To je basist Joey Vera, ki si lahko z Matheosem bere misli, seveda pa je ob tem vseskozi “v miže” skladen z enkratnim, duhovito razgibanim, eksplozivnim in na trenutke v zahtevno izpeljanih prehodih, vrhunskim sapojemajočim Jarzombkovim bobnanjem. Če nas prvi dve skladbi še “zibljeta” na dovtipih s Fates Wartning – posebej Neurothically Wired se brž vtisne pod kožo s posebej zapeljivim refren, kjer Arch iztrži svoj melodični maksimum, pa je Stained Glass Sky tista skladba, ki je pravi primer tipičnega progresivno metalskega muziciranja. Poleg Fates Warning, se prikradejo vzporednice z Dream Theater (do Images And Words ere), Redemption, Watchtower (ojej!),…, v schredding pasažah večje klasično melodične predvidljivosti celo Symphony X. Stained Glass Sky je prvi prog metalski vrhunec tega albuma. Razvija se vseskozi nepredvidljivo, skovana je iz mnogoterih motivov, nenadnih preklopov, vztrajnega valovanja mnogih razpoloženjskih stanj, skratka vseskozi pluje visoko dinamično, odeta v kopreno pravega drama teatra. Mirne pasaže, se prelivajo z udarnimi metalsko strupeno navitimi, kjer izstopa zlasti kitarska fraza, ki v navzkrižnem prelivu z bobnarskimi prehodi uteleša sporadične rafale pravega navzkrižnega ognja dveh mitraljezov. Jarzombek pa je gospodar vpletanja dvojne bas boben stopalke! Izredno učinkovanje v celokupnem seštevku dosega njegovo bobnanje zlasti z izpostavljeno rabo duhovitega vpletanja dvojne bas boben stopalke.
Any Given Day (Stranger Like Me) je v smislu kompleksnosti aranžmajev najbolj zahtevna skladba in tu se skupina na ped približa superiornosti muziciranja Dream Theater. V tem smislu, bo ta skladba za glasbene gurmane predstavljal verjetni osebni favorit albuma. Ne le da je nepredvidljiv kot vremenska napoved, pač pa pooseblja pravo dozo surove metalke riffovske udarnosti, ki vam ne bo pustila zajeti sape in si niti za hip oddahniti.
Incense And Myth je primer največje kompaktnosti med šestimi skladbami, kjer refren le uspeva pridobiti maksimalno pozornost, pred ostalimi strukturami skladbe in se odlično, v funkciji razbremenitve napetosti, pridoda k zaključku tega zares razgibanega albuma polnega izrednih kontrastnih prelivov superiornega muziciranja.
To je album, ki bo pisan na kožo vsem Fates Warning privržencem, saj deluje na njem Matheos visoko inspirirano v idejnih rešitvah, kot ni deloval od časov albuma “Disconected”. Zanj boste zagrabili vsi, ki se požvižgate na rabo klaviatur v prog metalu, saj je “Sympathetic Resonance” živi primer kako lahko prog metal odlično funkcionira brez klaviatur in zvočnega programiranja. Sodi v ligo staro šolskega pristopa v prog metalu. In ta izpeljava nas znova vrne k Fates Warning klasikam. Dejansko. Čuti se, da je ta album neke vrste pol-brat Fates Warning diskografije. Le v oziru raziskovalno izraznega smisla lastnega artističnega značaja, ne prinaša prav ničesar posebnega. A to niti ni pomembno, saj sta tako Matheos, kot Arch s svojim znamenitim vokalom, osnovna nosilca Fates Warning unikatnosti, ki je to pot pač prelita na “Sympathetic Resonance”.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Neurotically Wired
02. Midnight Serenade
03. Stained Glass Sky
04. On the Fence
05. Any Given Day (Strangers Like Me)
06. Incense and Myrrh
Zasedba:
John Arch – vokal
Jim Matheos – kitara
Joey Vera – bas kitara
Bobby Jarzombek – bobni
Frank Aresti – dodatne kitarske solaže
