Založba: Cleopatra Records
Datum izida: 04.10.2019
Produkcija: Punky Meadows & Frank DiMino
Dolžina albuma: 74.36 min
Zvrst: glam rock / AOR / hard rock
Ocena: 9.5 / 10
Če so bile zadnje štiri RockLine recenzije, objavljene pred enim oziroma dvema dnevoma, vezane na prelom sedemdesetih v osemdeseta, se bomo to pot podali še na malo daljšo časovno potovanje v preteklost. V prvo polovico sedemdesetih. Po 20. letih je namreč izšel novi Angel album z naslovom »Risen«. Zadeva niti ne bi bila omembe vredna, ako ta album ne bi bil preprosto in naravnost povedano odličen. V vseh pogledih. V ekipi današnje reaktiviranih Angel sta ostala glavna nosilca in sicer kitarist Punky Meadows in vokalist Frank DiMino. Vsekakor se vsakič in vedno pri tem prikrade v glavo vprašanje, kje je za vraga Gregg Giuffria? V ekipi Angel ga že davno ni več (postal je uspešen poslovnež in lastnik casinoja), a element klaviatur, ki je od nekdaj obvezno vseprisoten esencialen gradnik zvoka te kultne (glam) rock skupine sedemdesetih, je na novem albumu izjemno spretno saniran. A o tem več kasneje.
A kdo za vraga sploh so ti Angel? Bend je v enem izmed nočnih klubov odkril Chaim Witz, razvpiti in silno uspešni poslovnež judovskega porekla, vsej galaksiji poznan kot Gene Simmons, sicer »najbolj jezični« del zasedbe Kiss. Tako so Angel sklenili pogodbo pri isti založbi kot Kiss in za razliko od demonske črne oprave v katero so se v tistem času oblačili z obraznimi maskami poslikani Kiss, izvajali odrske nastope, opravljeni v popolnoma belih satenastih opravah. Angel skozi kariero niso nikdar uspeli doseči komercialnega preboja, čeprav so za to imeli ugodna izhodišča. Skupina je prenehala z delovanjem v začetku osemdesetih, vseeno pa s svojo prisotnostjo v sedemdesetih, izdanimi petimi kultnimi albumi, uspela zapustiti pečat, ki je, zlasti na ameriških tleh, pomembno vplival na kasnejši razmah glam metala, pa tudi AOR žanra skozi osemdeseta.
Kako je sploh mogoče da lahko album iste skupine izdan v letu 2019, suvereno primerjaš z njenimi kultnimi klasikami sedemdesetih, s katerimi so se Angel zapisali v zgodovino rocka? Preprosto. Omenjena naveza Meadows-DiMino je tu integralna za doseganje teh občutij ter vibracij čistokrvne nostalgije. Produkcija albuma »Risen« je sama po sebi fenomenalna, saj se trudi v največji možni meri posnemati staro zvočno kulturo nosilcev zvoka sedemdesetih. Album zveni organsko, toplo, živo, “zgoščeno” in zelo »analogno«.
Ugodno pisto za stvaritev oziroma vzlet albuma »Risen«, sta DiMino in Meadows pričela polagati pred tremi leti, ko je Meadows izdal svoj prvi samostojni studijski album, sicer silno smeli in zelo dober »Fallen Angel«, na katerem gostuje tudi DiMino in je v tem oziru v marsičem pravo temeljenje za kasnejšo reaktivacijo Angel (seveda z Meadowsem v postavi). Sledila je skupna turneja DiMina in Meadowsa, pod oznako »Angel featuring Frank DiMino and Punky Meadows«, od tu naprej je bilo le vprašanje časa, da si nova ekipa skrajša naziv v Angel.
Naravnost povedano. Kot bi se bend premaknil s časovnim plovilom za 45. let v prihodnost. Če se ustavimo le pri refrenskem napevu Shot of Your Love, ali kitici Slow Down? Dveh novih Angel skladb albuma »Risen«. Njuna vibracijska privlačnost npr. z legendarnimi vrstniki Boston je tako močna, da se ju v sami strukturi ne bi sramoval niti perfekcionist kova Tom Scholz za uvrstitev na prvi ali drugi Boston album. Izjemna zmes rock’n’rolla in ultra muzikalične nalezljivosti, kar vedno znova in po navadi pooseblja refrenska spevnost. Nekaj starega, res starega, rustikalnega, retrozvočnega, kar zna poustvariti le generacija, ki je živela in dihala sedemdeseta. In to je izjemno posrečeno in prepričljivo ujel in prenesel na zvočni nosilec »Risen«. Kot prepevajo Angel v verjetnem vrhuncu novega albuma, to je skladbi 1975: »….1975, the spirit’s still alive,…« Bolj pomenljivo od tega ne gre. Vse. Od zvoka kitare, pečatnih, to je karizmatičnih, kitarskih fraz, do na miljo prepoznavnega barvanja komadov s samo substanco markantnega vokala Franka DiMina. Tudi sintetizatorji delujejo resnično rustikalno. Bend je dejansko prinesel v studio opremo, če karikiram, kar iz najbližjega tehnološkega muzeja. In rezultat je zares fascinantno grabežljiv. Glasbe je ogromno. Če prištejemo še znova posneto klasiko progresivnega šelestenja The Tower, nanese preko 74. minut in to je alarm, saj lahko hipoma podvomiš o konsistenci same kakovosti albuma, ali naravnost povedano. Upravičeno pričakuješ podtaknjene »časovne smrdljivce«, česar pa album »Risen«, k sreči ne pozna. Petnajst novih komadov, vsi med seboj idejno silno razgibani in raznoliko strukturirani, z jasno premiso iskanja idealnega razmerja med elementi klasičnega rock’n’rolla, AOR nalezljivostjo ter zaznavnimi odkloni proti progresivnemu rocku sedemdesetih. Vse v enem! Izdelan paket! Esencialno in edinstveno, to je urezljano po unikatu Angel recepture. Da. Je mogoče. Tudi v letu 2019. Mimogrede, fraza komada Locked, Cocked And Ready To Rock črpa nedvoumni navdih v AC/DC klasiki Back In Black.
Naj vam služijo prejšnje povedi, kot vodilo kaj lahko pričakujete od glasbene substance na tem izredno posrečenem albumu, ki izgubljen v času in prostoru, ustvarjen s strani rock’n’roll dinozavrov, nenehno preseneča in navdušuje. Ker je preprosto edinstven. Unikaten. Sam po sebi eden vrhuncev melodičnega principa v rocku za letošnje leto in album, ki se z izjemno lahkoto kemično, vibracijsko energetsko, veže na čase zlatih sedemdesetih te kultne, večkrat krivično prezrte skupine, s katere so glede na samo odrsko pozo, kritiki radi brili norca, vključno z »dežurnim ekzorcistom šminkerije v rocku« Frankom Zappo, ki se je norčeval iz njihovega ženstvenega videza, ob čemer je nastala tudi skladba Punky’s Whips, kar pa je skupini prineslo ob koncu sedemdesetih kvečjemu dodatno reklamo (Meadows se je v vlogi posebnega gosta, na enem izmed Zappinih koncertov, ob izvedbi te skladbe, celo pojavil na odru).
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. ‘Angel Theme’
02. ‘Under The Gun’
03. ‘Shot Of Your Love’
04. ‘Slow Down’
05. ‘Over My Head’
06. ‘We Were The Wild’
07. ‘Desire’
08. ‘1975’
09. ‘Don’t Want You To Go’
10. ‘(Punky’s Couch Blues) Locked Cocked Ready To Rock’
11. ‘Tell Me Why’
12. ‘I.O.U’
13. ‘Turn Around’
14. ‘Our Revolution’
15. ‘My Sanctuary’
16. ‘Stand Up’
17. ‘Tower (2019)’
Zasedba:
Frank DiMino – vokal
Punky Meadows – kitara
Charlie Calv – klaviature
Danny Farrow – kitara
Steve Ojane – bas kitara
Billy Orrico – bobni
