Založba: Elevate Records
Datum izida: 15. 5. 2020
Produkcija: Srdjan Branković
Dolžina albuma: 41.35 min
Zvrst: Power Metal / Progressive Metal
Ocena: 8.5/10
AlogiA so v osnovi powermetalci, a na pravšnjih mestih podprti s progresivnometalskim »ščemenjem«. Po šestih letih se vračajo na prizorišče s svežim studijskim dosežkom, poimenovanim »Semendria«. To je skupno peti studijski album skupine, ki si je pred tem že utrdila mednarodno prepoznavnost, in to ne le zavoljo visoke kakovosti studijskih izdelkov, pač pa tudi z izredno prepričljivimi odrskimi predstavami. Skupina deluje od leta 2000, kar pomeni, da je pravkar vstopila v tretjo dekado svojega delovanja in da je ob izredni tehnični podkovanosti tudi zelo izkušena. V šestih letih, ki so se odvrtela od izvrstnega predhodnika »Elegia Balcanica«, se je nabrala lepa malha otipljivih idej za kreacijo novih kompozicij. »Semendria« se tako znova šibi pod ostro našobljenim kitarskim fraziranjem, ki ga dopolnjuje navzkrižni ogenj duhovitih in bravuroznih solističnih eskapad kitare in klaviatur. Ogrodje tega pa je nenehno hitrostno divjaštvo skrajno sesipajočega tornada, ki se kotali na dvojni bas/boben stopalki. Vse je ovito v klasicizem izredne prefinjenosti dodanih aranžmajev klaviatur, tako ustvarjeno bombastično grabežljivost tega izdelka pa krona eksplozivni ter avtoritarni vokal neverjetnega Nikole Mijića. Po tem uvodu ste hitro sklenili, da igrajo (verjetno) AlogiA svojo verzijo power metala.
To vse je res. Še več. Nov album premore tudi nekaj trenutkov, ki so naravnani klasično progresivno metalsko in so še najbliže tistemu, kar so nekoč počeli denimo Symphony X (v eri 1998– 2002), pa tudi Angra na prvih treh albumih. Aranžmaji klaviatur večkrat delujejo kot »orkester v enem«, a dodajajo v glasbo bistven element, ki ustvarja veliko razliko. Neoklasične elemente kaj hitro nadvladajo ornamenti balkanskega melosa, pri čemer se v aranžmaje vključujejo še violina, frule, flavta, za kar poskrbijo dodatni gostje. Skupina izkorišča te dele tudi tako, da istočasno prelomi ritem, ki prevzema strukture tradicionalne balkanske folk glasbe, kar je eden bistvenih elementov posebnega teatra, značilnega le za to zasedbo. To je garant, ki zagotavlja skupini AlogiA – znotraj ozkega manevrskega prostora »ujetosti« v žanr power metala – prepoznavno glasbeno samoraslost. Obenem je to učinkovito kupčevanje z elementi »arabesk«, s čimer na navdušujoč način kreira razpoloženjske obrate albuma, generator napete teatralnosti in dinamike.
Ta album je delno konceptualiziran. Zgodbe nekaterih skladb so povezane z mesti, ki so bila zgrajena v času rimskega imperija. Začenši z uvodno in naslovno skladbo »Semenderia«, ki izhaja iz rimskega poimenovanja srbskega kraja Smederevo, od koder sicer AlogiA tudi prihajajo.
AlogiA so za nov album k sodelovanju pritegnili tri velike metalske vokaliste, to so Tim »Ripper« Owens (mdr. Judas Priest, Yngwie J. Malmsteen’s Rising Force), Mark Boals (Yngwie J. Malmsteen’s Rising Force, Royal Hunt) in Fabio Lione (Angra, Rhapsody of Fire, Labyrinth, Vision Divine). Zanimivo ob tem pa je, da ni Nikola Mijić pravzaprav nič manjši zvezdnik, saj sicer prepeva pri odličnih britanskih melodičnih rockerjih Eden’s Curse. Še več. Vsi trije gostujoči vokali niti ne ustvarjajo posebnih kontrastov in izraznih odklonov, ko jih primerjaš s prispevkom Nikole, kar pomeni, da je vabilo, ki so ga prejeli za sodelovanje na tem albumu, bržkone tržne narave. Če se še malo pomudimo pri velikih imenih gostujočih treh pevcev, dostavijo natanko tisto, kar jim je nekoč med ljubitelji heavy metala prineslo neminljivo slavo in oboževanje. Olja na ogenj prilije dejstvo, da so vsi trije komadi, se pravi uvodna naslovna skladba, druga Eternal Fight (The Eternal) ter Viscantia, ulito prilagojene vokalnim registrom, v katerih so najmočnejši. Zato vsi trije pevci razvijajo izjemno vokalno eksplozivnost. A kot že rečeno … Nikola Mijić na tem albumu sije in žari z nič manjšo vokalno intenziteto, kar skupini seveda več kot zadošča.
Kot že rečeno, v kolikor si AlogiA pri aranžiranju ne bi nenehno zagotavljali izraznih nastavkov za pobeg v dele, ki nagovarjajo progresivnometalsko – v teh “razlomijo” tudi ritme po balkansko in razvijajo melodije po ustroju arabskih lestvic – bi ta album zbledel v generičnosti. Raise Your Fist (For Metal Unity) bi lahko delovala kot klon poljubne HammerFall skladbe, pa temu ni tako. Nemara so moja ušesa v tem življenju slišala že vsega preveč, pa vendar je zanimiva opazka, da Like A Fire (Electrified) v kitici in kratkem prehodu v refren pri tvorbi melodije v vokalnih linijah povleče na »starožitni« hit AOR prvakov Dare Abandon, četudi je skvašena iz povsem drugačnega žanrskega in produkcijskega ustroja. Glede na zaton powermetala in postopni zaton skupin prve generacije progresivnega metala tudi album »Semendria«, kljub veliki ambicioznosti, v letu 2020 deluje nekoliko arhaično, a obenem še vedno dovolj zanimivo, saj se tudi na njem AlogiA utrjuje kot skupina s strogo prepoznavnim glasbenim karakterjem, kar jo polnokrvno odklanja od morja povprečne sivine.
»Semendria« je ambiciozen nov izdelek skupine, ki se ponaša z izredno medsebojno kemijo in ubranostjo ekipe, vrhunsko osredotočenim aranžiranjem, briljantno tehnično eksekucijo, visoko idejno in atmosferično dinamiko, in kar je zelo pomembno, skladbe so kratke in jedrnate, brez potratnih kvantov energije. Vse po vrsti dostavljajo učinkujočo zmes prvinske metal udarnosti, bombastike ter prožnosti izraznega značaja, ki z elementi balkanskega melosa in ritmike nenehno vznemirja s slikanjem misterijev izgubljenih dni Antike in Bizanca. V artističnem oziru so AlogiA z novim albumom zrelostno presegli svoje predhodne studijske dosežke.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01 Semenderia
02 Eternal Fight (The Eternal)
03 Raise Your Fist (For Metal Unity)
04 Like a Fire
05 Can’t Bring Yoiu Down
06 The Calling
07 Visantia
08 Beyond Belief
09 From East to West
Zasedba:
Nikola Mijić – vokal
Srdjan Branković – kitara, bas kitara
Miroslav Branković – kitara
Mladen Gošić – klaviature
Nevena Branković – klavir, klaviature
Marko Milojević – bobni
Gostujoči glasbeniki:
Tim Ripper Owens – vokal na skladbi št. 1
Mark Boals – vokal na skladbi št. 2
Fabio Lione – vokal na skladbi št. 7
Nada Nikolič – piščal
Sandra Mašič – flavta
Vladimir Uralarević – violina
John Ivan – kitarska solaža
