Založba: Palmetto Records
Datum izida: 07.09.2018
Dolžina albuma: 54.40 min
Produkcija: Alex Skolnick Trio
Zvrst: Jazz Rock Fusion
Pozor bratje metalci in sestre metalke! Prihaja novi Alex Skolnick Trio. No nekaj časa je že zunaj. In kot vedno znova, dostavlja vrli in čislani Testament in Metal Alligance kitarski heroj in nabrušeni virtuoz novo izvrstno jazzovsko plato. »Conundrum« je skupno peti jazzovski album tega tria in znova dostavlja vse tisto na kar nas je Skolnick razvajal na predhodnikih, pa tudi sicer, saj njegova biblija obvladovanja šest strunke teorije (igranja kitare) v kateri koli žanrski vodi, jemlje sapo in, pač navdušuje.
Časovni interval med novim »Conundrum« ter prejšnjim »Veritas«, je pravzaprav znova sedemletni. Kot veste so legendarni Bay Area Thrash metalci Testament v zadnjih letih polno aktivni in znova zelo dejavni, tako koncertno kot tudi ustvarjalno in čas za druge »ob-metalske avanture« je seveda nekoliko skrčen.
»Conundrum« znova navdušuje. Navdušuje v svoji premeteni konciznosti, večplastnosti in nad prešernim prostranstvom jazzrockovske fuzije, ki pa se ne odmakne od stapljanja drugih žanrov z jazzom čvrstih modalnih struktur, kar pomeni da je Skolnick z ekipo spravil od sebe znova izjemno smelo sintezo vrhunske dostopnosti tudi za manj zahtevne poslušalce, ki jo je oplemenitil s tistim, po kar prihajajo glasbeni gurmani. Vrhunsko izvedbeno briljanco, ki se znova šibi od bogate idejne razgibanosti ter duhovitih vragolij velike virtouzne prožnosti tria. Že uvodoma udarijo Alex Skolnic Trio s popadljiv Ubound, ki se odpira z funky slapanjem pod zapeljivo Skolnickov frazo, Skolnick pa tu takoj znova opozori, kako lahko raba flažulejev, ki jih vrinja v vodilno frazo, prispeva k dvigu dinamike in obratom vzdušij. Tako preprost trik, pa tako velik učinek. Na »Conundrum« ponuja Alex Skolnick znova »vsega malo«. Giblje se med mnogimi žanrskimi sferami in s premeteno imenitnostjo ter filigransko čutnostjo premošča na videz nezdružljivo na način, da v karakterju aranžmajev te prehode komajda zaznaš. Django Tango že po naslovu namiguje na zaverovanost v tango ritmiko, medtem ko velja naslovna skladba albuma ob Key Of Sea, za moment albuma, kjer uspe skupina razvijati celo momente mistike, v čemer prednjači absolutno Key Of Sea, kjer gradi posebno atmosfero igranje z lokom po bas kitari. Tej sanjavi koprneči misterioznosti se priključi tudi izjemna Dodge The Bambula, ki se razvija povsem nepretenciozno in v kateri pristopajo Alex Skolnick Trio z izjemno pretanjeno mehkobo. Spet na sredini preseneti Skolnick z vgradnjo fuziranja svinga, ki si sposoja nekaj »ciganščine« v melosu, kar hvaležno oddaljuje skadbo od možne prevelike predvidljivosti rabe klasičnih jazzovskih struktur. Naslovna skladba albuma je dejansko vse kar si želiš od Skolnicka in je zbrano na enem samem mestu. Več sprememb v ritmičnih ključih, ob siceršnji jazzrockovski premisi, se trio zagleda tudi v nekaj lagodnega latino melosa. Prelivi so izjemni med gradniki zvoka. Kontrastiranje optimalno, bas in bobni pa dobivajo nenehno izjemno veliko prostora, da se prožno razmahnejo in da jih sicer Skolnickov kitarski genij, ne bi slučajno potisnil v inferiorni položaj. Arpeggiranje je sicer naravnost bravurozno! To pot seveda golo akustično, toplo živo, dlakocepsko odmerjeno in furiozno zaigrano, kar le potrjuje, da je Alex Skolnick, še posebej ko prišteješ vse ostalo, ki ga okaraterizira kot razvpitega schredderja na električni kitari, kako bravurozen, pečaten in edinstven glasbenik je ta izjemni kitarist.
Album dostavlja priredbo izvirnika skladbe Gymnopedie No 1. Erika Satieja, kjer se bend, po Django Tango, znova izdatneje oprime kabaretnih figuric, ter slikovito opozori, kakšno izvedbeno imenitnost in mehkobo lahko razvije, ko pristopa do krhke kompozicije z neverjetno čutnostjo. Tu se odpira prostor za igrive strukture solizmov kontrabasa. Olja na ogenj prilije v nadaljevanju svingovska zgodba v Culture Shock, ki je dozirana na eni strani jazz countryjevskim obešenjaštvom, na drugi strani pa preseneti izjemno posrečen srednji del, kjer se Skolnick skozi jazzovsko vozljanje spoprime v linijah solaže tudi z občutno vgradnjo arabesk. Šegavi vrhunec albuma, ki se kar šibi od izredno posrečene stilske kolizije. Kot vedno je tudi na tem albumu zanavano da Skolnick zelo rad poriva v fraze tudi flažuleje, kar dodatno razgibava samo zvočnost in dviguje dinako razvija dogodkov. V A Question Of Moral Ambyguilty bi se brez težav priključila poleg tudi George Gerschwin ali Henry Mancini, še ena staroselska kabaretna jazzovska klasika z igrivimi in pobalinskimi pasažami, ki vračajo skladbo slikovito vedno na isti vodilni motiv. Protect The Dream, ki sklene album, poseduje v premisi jazzrockovske fuzije izmed kaldb albuma še največ eksperimentalizma, z uvodnim dramatičnim, a svečanim in v melosu na moč posebnim, celo blago mističnim in mračnim motivom , ki bi si ga z veseljem izposodil tudi kak Jeff Kollman pri njegovih Cosmosquad. Izjemen odklon albuma ter vrhunski sklepni trenutek!
»Conundrum« je vse kar si želimo od Alexa Skolnicka in njegovega tria. Odlično je to sedemletno kolobarjenje kar se tiče albumskih izdaj tria. To so momenti, ko se večini znani »električni« Skolnickov genij za hip razelektri, resetira, vstopi v povsem drugo dimenzijo igranja, skladanja, komponiranja in prične absorbirati glasbene dimenzije, v katerih dominira absolutna svobodoljubna ustvarjalna drža, ki ne prenaša pretiranega uokviranja, pa čeprav je Skolnick, kot jazzist, v prvi vrsti vseskozi zvesto predan čvrstim modalnim formam komponiranja. »Conundrum« je še ena briljantna Skolnickova »vraža«, ki ob neverjetni plastovitosti virtuozne igre, dostavlja delo, ki nagovarja poslušalca vseskozi z neverjetno privlačnostjo ter glasbeno dostopnostjo.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.5 / 10
Skladbe:
1. Unbound
2. Django Tango
3. Conundrum
4. Gymnopédie, No. 1
5. Culture Shock
6. Dodge The Bambula
7. Key Of Sea
8. A Question Of Moral Ambiguity
9. Protect The Dream
Zasedba:
Alex Skolnick – kitara
Nathan Peck – bas
Matt Zebroski – bobni
