Datum izda: 13.03.2020
Založba: earMUSIC
Produkcija: Al Di Meola in Hernan Romero
Dolžina: 61:46
Zvrst: jazz fusion
Ocena: 9.5/10
Al Di Meola, kitarski heroj in legendarni glasbenik, ki je v svoji bogati karieri prekrižaril glasbeno poljano jazz rock fusiona po dolgem in počez, tako v solo režiji kot s superskupinama Return to Forever in Rite of Strings ter v sodelovanju s kitarskima kameradoma Johnom McLauglinom in pokojnim Pacom de Lucio, se je vrnil v studio kjer je posnel »Across the Universe«. Že iz njegovega naslove je razvidno, da je gospod Di Meola ustvaril album, ki je v celoti posvečen liku in delu najbolj slovite in najbolj pomembne glasbene skupine vseh časov – The Beatles. Na »Across the Universe«, ki je nadaljevanje podobnega albuma iz leta 2013 imenovanega »All My Life«, v popolnoma samostojni režiji ter s pomočjo svoje akustične kitare preigrava izbrane The Beatles zimzelene, ki večinoma, po pričakovanju, izvirajo iz njihovega ‘zrelega’, eksperimentalnega obdobja, se pravi iz druge polovice šestdesetih. Al večino zimzelenov v inštrumentalno-akustični podobi dodobra reanžira in jim doda svoje značilne kitarske pasaže s pomočjo katerih jih spremeni v nadvse zabavne jazzovske mojstrovine, obenem pa poskrbi, da osrednji motiv posamezne priredbe ves čas ostane prepoznaven.
Uvodni takti Harrisonove nepozabne umetnine »Here Comes the Sun« zvenijo podobno originalni verziji, a že v nadaljevanju Al vplete svoje značilne zvočne prvine in vse skupaj, z izjemno osrednjega motiva, prenese v jazzovske vode. »Golden Slumbers Medley«, kjer je bilo v skladu z originalom dodanih tudi nekaj orkestralnih aranžmajev, je še ena zelo posrečena priredba, katero vsi poznavalci Alovega lika in dela kar nekako pričakujejo, saj gre za enega najbolj eksperimentalnih, če že ne (proto)progrockovskih trenutkov v relativno kratki karieri nepozabnih ‘Hroščev’. »Dear Prudence«, ki vsebuje tudi nekaj gostujočih glasov, je prva priredba na »Across the Universe«, ki vsebuje tudi nekaj elementov flamenka, ki pogostokrat spremlja Alovo kitarsko izrazoslovje.
»Norwegian Wood«, eden izmed najbolj posrečenih slogovnih hibridov na »Across the Universe«, vsebuje zanimiv preplet orientalskega oz. indijskega in mediteranskega melosa ter Alove izjemno krhe in subtilne kitarske pasaže. »Mother Nature’s Son« je doživel eno večjih metamorfoz med naborom priredb, medtem ko je »Strawberry Fields Forever« šel skozi temeljito preobrazbo iz psihadelike v jazz ter obenem ohranil osrednjo melodijo in orkestralne okraske. »Yesterday« tudi v jazzovsko-inštrumentalni preobleki ne izgubi izjemne melanholičnosti originala, medtem ko na »Your Mother Should Know«, katero preveva latino melos, Alova kitara spet pridobi ‘poteze’ flamenka.
»Hey Jude«z dodatkom harmonike zveni kot bi ga Al zaigral med posedanjem na kakšni pariški ulici ter ob pitju tamkajšnje kave. Na »I’ll Follow the Sun«, kjer ne manjka elementov flamenka in pristnega latino melosa, preseneti živahna trobenta. »Julia« tudi v Alovi ‘sredozemski’ verziji izpade nadvse intimno in na trenutke že skorajda zveni kot kakšna mediteranska serenada. »Till There Was You« s pomočjo Alove specifične, izrazito kompleksne kitarske solaže na treutke izpade kot skorajda neka popolnoma nova stvaritev. Minimalistično prirejena »Here, There And Everywhere« je predvsem inkarnacija Alove zaščitne kitarske subtilnosti. Čisto na koncu albuma je gospod Di Meola poskrbel tudi za kanček humorja z ‘otroško’ verzijo Ringotove »Octopus’s Garden«, kjer je edini ‘pevski’ pečat na »Across the Universe« prispevala kar njegova dveletna hči Ava. Zanimivo, da med priredbami ni naslovnega zimzelena, se pravi »Across the Universe«.
Predelave 14-ih klasik legendarnih Beatlov v režiji gospoda Di Meole so v vseh pogledih izpadle nadvse zabavno in posrečeno tako, da bi »Across the Universe« morala biti všeč vsem ljubiteljem jazzovskega kitarskega heroja kot tudi nepozabne četverice iz Liverpoola. Ravno Alova generacija jazzovskih glasbenikov je bila prva, ki je začela ceniti in spoštovati rockovske pionirje kot so bili Beatli na katere je še prejšnja generacija ‘jazzerjev’ gledala zviška. Odločitev, da eden izmed najbolj vplivnih jazzovskih kitaristov preigrava zimzelene najbolj vplivne rock skupine vseh časov (in to že drugič po letu 2013) je, sicer povsem pričakovano, prinesla nadvse zadovoljive in zelo zanimive rezultate.
Avtor recenzije: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Here Comes the Sun
2. Golden Slumber’s Medley
3. Dear Prudence
4. Norwegian Wood
5. Mother Nature’s Son
6. Strawberry Fields Forever
7. Yesterday
8. Your Mother Should Know
9. Hey Jude
10. I’ll Follow the Sun
11. Julia
12. Till There Was You
13. Here, There and Everywhere
14. Octopus’s Garden
Glasbeniki:
Al Di Meola – kitara, bas kitara, klaviature, bobni, tolkala, aranžmaji
Randy Brecker – trobenta na “I’ll Follow the Sun”
Hernan Romero – tolkala, glas na “Dear Prudence”
Amit Kavithar – tabla
Valentina Di Meola – glas na “Dear Prudence”
Ava Di Meola – otroško petje na “Octopus’s Garden”
Različni člani pihalnih orkestrov
