Lokacija: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum: četrtek, 12.04.2018
Adi Smolar je mož, ki vselej prinaša vedrino med ljudi. O tem ne gre tratiti besed. Stesan mož zabave. Od glave do pete. Njegov ponarodeli glasbeni dosje je skozi leta postal del našega vsakdana, njegova poezija pa je refleksija življenja ne le Adija, pač pa generacij doline Šentflorjanske. Izpovedno izjemno močan kantavtor, eden najvidnejših na Slovenskem, ki poseduje v rokavu neskončni zbir poemov, s katerim te strese in pretrese. Gane. Prebudi emocije in strasti. Ne le poemi, pač pa pristop interpretiranja v kombinaciji s prešerno karizmo in, kot povedano, neverjetno pozitivno energijo, ki najde tudi v trenutkih osebnih tegob, kot jih riše naš vsakdan, izhodišče za obrat h kipečemu optimizmu.
Lepo je bilo znova prebrati njegovo ime na programu letošnjega Orto festa. Priljubljenega kantavtorja je prišla pozdravit garnizija kakih 400 obiskovalcev, ki so skozi tri ure zborno in zavzeto prepevali Adijeve zimzelene ter tako brezmejno uživali ob novem nastopu šegavega, a neverjetno prizemljenega, pridigarja.
Adi je to pot nastopil sam na odru, brez Mestnih postopačev. No ne povsem sam. Družbo mu je delal Damir Jazbec, izjemni orgličar, sicer del ekipe Mestnih postopačev, ki je s svojimi mojstrovinami obvladovanja ustne harmonike slikovito barval nekatere Adijeve točke.
Adi v slogu persone z izjemno karizmo in simpatičnostjo tudi tokrat ni mogel razočarati. Publika mu je skozi maratonski večer njegovega glasbenega maševanja dobesedno jedla iz rok. Adi je še posebno zanimiv med premori točk, ki jih ne pozablja zalagati z obiljem osebnih refleksij in so vtkane v sporočila njegovih skladb. Pred vsako točko je znova napravil obširen uvod ter ga začinil s svojim izrednim smislom za črni humor, s katerimi se z lahkoto istoveti publika. Adi je pač glas ljudstva, glas ulice, glas malega človeka. Buditelj. Lepo je videti, da ga obiskujejo mladi, zlasti publika, ki je komaj prestopila prag dvajsetih let starosti, kar pomeni da ostaja tudi Adi večno mlad. S takšnim vrelcem kipečih strasti nas je skozi dve uri in pol polnil z energijo in glasbeno vibracijo.
Neverjetno je kaj prinaša lahko v izpovedni moči absolutni minimalizem. Glas in kitara. Samo oder še potrebuješ. Seveda pa moraš biti skvašen iz pravega testa. Kot naš večno mladi in edinstveni kantavtorski as Adi Smolar.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
