Lokacija: Ljubljana / Cvetličarna Mediapark / Slovenija
Datum: 12.10.2011
Adi Smolar je mož izredne kantavtorske kontinuitete, ki si je izboril posebno mesto na prizorišču slovenskega glasbenega “mainstreama”. Je priljubljen med Slovenci, v zameno pa jim ne prodaja puhlic zavitih v bleščeči celofan, kot horda prodanih odrskih “estradnikov”, hitro minljivega leska porcelanastih zobovij, pač pa nam s svojo pronicljivo širino, skozi unikatno pridigo glasbene percepcije drži z neverjetnim pogumom, ki ne pozna mencanja, ne kolebanja, na iskriv in povsem nepatetičen način ogledalo realnosti sveta, ki ga dihamo, okušamo vonjamo, se v njem gibljemo, se rodimo, ljubimo, borimo, kljubujemo, včasih tudi spričkamo in na koncu tudi umremo. Adijeva poezija je tisti ranocelni obliž, ki te lahko v slehernem trenutku povleče iz stanja obupa in vlije motiv kljubovanja in vztrajanja. Adi je torej tisti slovenski glasbeni biser in genij, ki mu je uspelo, da si izbori “sveto mesto” na popularnem slovenskem glasbenem prizorišču in mu v zamen za to ni bilo potrebno žrtvovati kanček svoje genialnosti.
Promocijski koncert in proslavitev nove Smolarjeve plošče “Se počasi daleč pride” (2011) – RockLine recenzija TUKAJ, nikakor ni smel potekati brez Adijeve spremljevalne skupine Mestni postopači, pravzaprav bivših Letečih potepuhov. Fantje so leta 2009 izdali album “Dobro došlo” in prve pol ure je pripadlo njihovemu ogrevanju do njihovega pristanka na odru že konkretno napolnjenega koncertnega prizorišča ljubljanske Cvetličarne. Vsekakor skozi simpatično rock koketiranje odeto v prvine bluesa in countryja, niso pozabili na legendarno skladbo Bicikl, s katero so krepko spodbodli širše občestvo k obči čuječnosti.
Čez pol ure stopi na oder Adi. V svojem slogu seveda. “Prostitutka”! Zgoščeni avditorij je v hipu z njim, zasedba, pa v prvih sekundah njegovega prihoda išče polno harmonijo kalibracije zvoka, saj je električni Fender kanček odstopal od zvočne manire ostalih spremljevalnih elementov odrske izvedbe. Nič ne de. Adijeva karizma, glas in stas, so prisotni povsod v prostoru in ni časa za malenkosti. Prelepa uvodna skladba, ki nas ob besedi “devize” odstreli nekam daleč, daleč… oh ja, kaj bi nostalgija, a pri Smolarju je tako, da je njegovih “oho-ho” 14. studijskih del pravzaprav replika generacijskih obratov slovenskega življa skozi čas, zato nosi njegova poezija “vedno zeleni” predznak. Tako si z lahkoto opazil v avditoriju živopisano druščino ljudstva, ki je združila pod isto streho “rosne begavce”, do zrelo zorečih starost, ki so polnile zlasti kote dvorane, z montiranim kriglom v roki. Preklop v višjo z “Ljudje pa pravijo” in lucidni obraz zabavišča naraste, ko se zavrtimo v razodetje osnovnih karakternih lastnosti Slovencev.
Ponarodele skladbe, kot udarci nakovala kovačije, odzvanjajo drug za drugim, dvorana v odličnem elementu, združena z Adijem in tovarišijo. Prva falanga “ponarodelih” je za nami, tega pa nasledi falanga najnovejših skovank na katere je Adi znova prelil svoj pronicljivi genij preteklosti, zato lahko takoj rečemo da je tudi album “Se počasi daleč pride” obsojen na to, da bo Slovencem prinesel 10. novih zimzelenov brezčasnega podalpskega “jodlanja”. Od genialno zabavne “Prijateljstvo”, kjer Adi znova na glas razgalja kruto resničnost tovrstnih vezi v Šentflorjanski kuri, do “Ne gre, ne gre”.
Nastopi poseben trenutek s čarobno “Daleč je za naju pomlad”, ki sodi med vrhunce ne le Adijeve kariere samostojnega umetnika, pač pa ustvarjalne vrhunce dometov obče Slovenskega “mainstreama”, saj ima vsak od nas najmanj eno takšno življenjsko zgodbo o kateri poje ta znamenita pesem, da mu vsakokrat, ko se ogrejejo spomini, hipoma orosi oko. Skladba, ki je s sporočilom vsekakor časovno neminljiva, je pač čarobni trenutek Adijevega nastopa. Nazaj v nedrja sarkazma z zabavo skozi “Rolico papirja”, “Jaz sem nor”, “20 ljubic”, “Jean Claude Van Damme”, do triade novih, ki jo odpre Adi z daljšim nagovorom v vlogi svetovalca. Nič novega. Ko razmerje pregori, poberi šila in kopita, sprijazni se z dejstvi in ne teži bivšemu partnerju! Vsekakor junaško dejanje, ki pa v življenju ne pride samo po sebi, zato večkrat izpadeš osel, predno se v glavi zabliska. Če te ena prime, te pa druga mine? Narobe! Nova skladba “Če te ena hoče, te pa druga noče”. Pristopi Tanja Žagar, da zasoli s svojim vokalnim pečatom na odru tri nove skladbe.
Posebni gost večera pa je vdahnil karizmi Adijevih točk posebno noto. Hammond orgle legendarnega Buldožerja Boruta Činča! Ravno ta nadgradnja, ki je dala skladbam prav posebno karakterno dimenzijo, je učinkovala tako smelo in uspešno, da bi bilo odlično v prihodnje, če bi Smolarju in ekipi uspelo zadržati Činča, kot posebnega člana ekipe koncertnih nastopov. Preprosto. Činč je tudi to pot izkazal svoj izjemen glasbeni talent in dar (v aranžiranju), ki krasi pomemben del zgodovinske epopeje bivših Jugoslovanskih skupin, kot tudi Slovenske rock glasbe. Kapo dol starešini in upajmo, da to ni bilo njegovo zadnje gostovanje z Adijem na odru.
Klimakterij je dočakal vrelišče seveda v zaključku ob (pričakovanem) sosledju nadobveznih Adijevih zimzelenov Bog ne daj, Zlo počas, Neprilagojen,…maratonski set pa strne naslovna skladba novega albuma, ki s svojim motom povzema tudi simbolično posvetilo tega nastopa! Z veliko izrisano številko krepkih 30. Let (brez označbe za omejitev!) na torti! V obveznem dodatku prejmemo še pobudo za odhod na Povšetovo in rajanja je konec. 27. “skladbic” repertoarja. Debeli dve uri! Magično! Adijev koncert je avantura čiste refleksije obče karizme Slovencev, nam posveti v najbolj skrite kotičke duš te popelje v omamni svet kjer se vse skrbi, vse tegobe, vse reči, ki nas silijo travmam in nespečnosti naproti, pozabijo. Vsaj za dve uri. S pomočjo poguma iskrive in edinstvene pridige koncertnega gladiatorja, ki mu lahko do naslednjega koncertnega snidenja le visoko dvignemo čaše in nazdravimo na naslednjih 30. let!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Helena Vertačnik
1. Prostitutka
2. Ljudje pa pravijo
3. Vse za dober biznis
4. Ko te prime
5. Tagada
6. Je treba delat
7. Prijateljstvo
8. Kako je bit sam
9. Opozicija
10. Dnevi so kratki
11. Ne gre, ne gre
12. Daleč je za naju pomlad
13. Rolica
14. Jaz sem nor
15. Jean-Claude Van Damme
16. 20 ljubic
17. Gospa natakar’ca
18. Če te ona noče, te pa druga hoče
19. Bav, bav
20. Življenje se konča
21. Bog ne daj
22. Zlo počas
23. Eks na eks
24. Pasji dnevi
25. Neprilagojen
26. Se počasi daleč pride
27. Povšetova
