Lokacija: Cerkno / Bar Gabrijel / Slovenija
Datum: četrtek, 07.02.2019
Leon Matek je slovenski kantavtor, ki pa je, kar se umetnosti tiče, multi-talentiran ustvarjalec, tako da je še sreča, da Leon ob vseh izzivih, najde čas tudi za glasbo. Filmi in slikanje ter sodelovanje z ljudmi v stiski, je le nekaj segmentov njegovega razburljivega vsakdana. Še sreča. Od tod namreč črpa navdih za pisanje pesmi. Je izvrsten in neverjetno pronicljiv poet, v glasbi, pa njegovemu glasu in akustični kitari, od nekdaj dela družbo harmonika, pri čemer je sinteza njegovih kompozicij s tem instrumentom, pravzaprav eden izmed temeljnih elementov, ki ga postavlja na posebno mesto v slovenskem glasbenem univerzumu.
Cerkno znova. Kot vedno. Bar Gabrijel. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Leon Matek Kvartet. Glas in kitara pripadata seveda Leonu, na harmoniki Jaka Kastelic, ki sicer ustvarja in živi v Berlinu, pa neverjetni Sergej Ranđelovič “Runjoe” na bobnih ter basist Marjan Gradišar, sicer mož, ki je tako rekoč neločljivo povezan z glasbeno kariero Leona. Novi in skupno tretji samostojni studijski album “Srce imaš tako veliko” je Leonov najbolj svež izdelek, ki je ugledal luč sveta v lanskem oktobru in Leon ga v tem času seveda še vedno kar se da vneto promovira na slovenskih odrih. Ker violinistke Petre Onderufove, ki je sodelovala na albumu, ni bilo pri roki, je kvartet poprosil za pomoč mladega in nadebudnega idrijskega violinista Danijela Bogataja, ki je tako priskočil skupini na pomoč, da izpelje nekatere točke, kjer violina preprosto ne sme manjkati.
Leon je program oziroma izvedbeni repertoar, ki je bil dolg uro in pol, razdelil v nekakšne sklope. Za ogrevanje je publiko uvodoma popeljal na albumski prvenec “Zrno” (2007), temu je sledila predstavitev novega albuma, pa skok na drugi album “Most”, kot tudi nova vrnitev na “Srce imaš tako veliko”. Sklopi po tri do štiri skladbe iz vsakega albuma v alternaciji torej. Vsekakor niso izostale nekatere starejše točke, med njimi tiho pričakovana in nad obvezna Ljubezenska, ki v repertoarju preprosto ne sme manjkati.
Leon Matek je absolutni posebnež na slovenskem kantavtorskem pročelju. Ne le da je lirist, ki te pretrese in predrami, prebudi. K temu pristopa zelo frontalno, brez posebnega lepotnega kičenja v metafore, kar bi lahko koga spravilo ob pamet, ko ne bi znal izluščiti informacije. Lahko je zelo prodoren in nebrzdano strasten, ko razdaja svojo ljubezen, vsekakor pa neverjetno prebrisano piker, ko nanese debata na zablode krasnega novega sveta, ki mu sužnjimo. Je buditelj, prelep buditelj. In tega prebujanja je bilo tega večera v izobilju. Harmonika ostaja integralni instrument, ki kontrastira in barva prostor znotraj skladb, ko kameleonsko spreminjan svojo zvočno naravo, od Andaluzije, Francije, doline Šentflorjanske seveda, pa vse do melosa arabesk. Občasna naveza z violino je krepila razpoloženje in poglabljala drama moment, Razigrani basist Marjan, vseskozi z žarom spremlja vse Leonove kretnje, pri čemer mu niti Runjoe ne ostaja prikrit. Mož z najbolj seksi pričesko tega večera, ki bi mu jo zavidal sam Johnny Rotten, v navezi s pretanjenim in veličastnim “filingašem” Runjoeom, skrbi za kontrastno protiutež polno topline in dinamike, ko ustvarjata s Sergejem perfektno ogrodje, v katerega je udobno “zleknjen” Leon s preostankom ekipe.
Ni treba izpostavljati, da je bil v centru pozornosti seveda Leon. Čutnost, strastnost, podoživetost, so zanj drugo ime. Vsaka točka, nov obraz. V vsem. Vsekakor je Leon spreten povezovalec točk, ki s šegavim smislom za humor na silno simpatičen način drži pozornost publike ob sebi in v izvedbi ne ostane prikrito prav nič. Niti kak mali, povsem nedolžni in neboleči kiks (ah ti presneta akustika, prav nič ji ne ostane prikrito). Vendar pa je ekipa glasbenikov izjemna. Izvedba pa posledično nič manj. Starejše skladbe nosijo proto smernice rocka in celo možnega punka, kasnejše stvaritve pa izkazujejo neverjetno zorenje glasbenika, ki se skozi kantavtorsko naravo v komponističnem smislu suče od načelnega folka, pa v erotogeno šepetava nedrja blues, ali sučnega blues-swinga. Melos in vokalno izvedbena karizma, pa ob vsem tem postavljata Matka na posebno mesto umetniške samoniklosti. Novi album je bil v repertoarju obilneje zastopan in ker je med njim in predhodnikom kar sedemletna časovna “luknja”, je jasno, da so skladbe na novem albumu karakterno izredno močne. Dovršene. V smislu poezije, pa tudi aranžiranja. So odsev našega življenja, blišča in bede zadnjih sedmih leti in ko ima Leon na muhi biriče, ki nam pijejo kri, butaste resničnostne šove, obči razkroj zdrave komunikacije, ki mu poveljuje FaceBook in še kaj, postane glas vseh nas. Tudi, ko ga prevzema strast in ljubezni žar, premika v poslušalcu emocije in prebuja v njem mnogotera občutja.
Koncert seveda še zdaleč ni bil tako resen, kot je nemara moč razumeti glede na izhod iz prejšnjega odstavka tega spisa. Leon vse dogajanje okrašuje z blago pobalinskim in nagajivim dotikom komuniciranja, s čimer učinkovito razbija prav vse možne bariere na relaciji učinkovanja vezi s publiko. Tega je bilo dovolj, čeprav obisk ni bil ravno tak, kot bi si ga želeli, je pa v prvi vrsti sedela Nataša in to se je perfektno ujelo z izvedbo skladbe Ljubezenska. Kar nekaj prikupnega rdenja je bilo mogoče ob tem zaslediti.
Bend je v zaključnem delu koncerta posvetil znova več pozornosti novemu albumu (Zakaj bi protestiral?, Ti si ples vesolja), potem pa v želji, da publika podbrusi pete, sklenil koncert s šegavo Pleši, pleši dekle, ki ji je sledil “diverzantski” dodatek s skladbo Nocoj si moja. Izvedbo skladbe, ki izhaja iz albuma “Spohane viže” (1997), ko je Leon deloval še v duetu Juhej in vuhmepiš, je pospremil s komentarjem, da je nastala v njegovih gimnazijskih časih.
V vseh ozirih izvrsten klubski šov, ko ti bend igra kot na dlani in pristnosti vseh emocij in strasti ne primanjkuje. Koncert torej, ki je stekel neverjetno hitro. Ura in pol se je obrnila hipoma. Že kar prehitro. Matkov “šah in mat” v Cerknem.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Poljubi me
2. On je pozabil
3. Pridi, bova šla čez sedem hribov
4. Kdaj je umrla iskra v tvojih očeh
5. Najraje bi ta dan preklet prespal
6. Hočem veliko več
7. Ko te pogledam v oči
8. Grenko slovo
9. Most
10. Drago se boš prodala
11. Ljudožerci
12. I Live In FaceBook
13. Pazi, pazi, padu boš
14. Ljubezenska
15. v gozdičku
16. Daj nehaj že govorit
17. Zakaj bi protestiral?
18. Ti si ples vesolja
19. Pleši, pleši dekle
20. Nocoj si moja
