Paul Andrews, znan pod umetniškim imenom Paul Di’Anno, med letoma 1978 in 1981 vokalist Iron Maiden, je preminil v starosti 67. let.
Paul se je rodil 17. maja 1958 v Chingfordu v vzhodnem Londonu in prvič zaslovel kot pevec angleške heavy metal skupine Iron Maiden med letoma 1978 in 1981. Pel je na njihovem prelomnem debitantskem albumu “Iron Maiden” in vplivnem nasledniku “Killers”.
Di’Annov oče je izhajal iz Brazilije, zato je imel Paul dvojno državljanstvo. Britansko in brazilsko. V najstniških letih je prepeval v različnih rock zasedbah ter se preživljal kot mesar ter kuhar v hotelih in restavracijah.
Paula je Stevu Harrisu predstavil takratni Iron Maiden bobnar Doug Sampson. Vendar si Paul nikdar ni mislil, da bo pristal prav pri njih. Ko si je nekoč prvič ogledal nastop skupine v nekem klubu v vzhodnem Londonu, je dejal, da sta se s prijateljem skoraj poscala od smeha, ko sta opazovala na odru takratnega Iron Maiden pevca Dennisa Wilcocka v rokah z mečem in okrvavljenimi usti.
Na koncu pa je Di’Anno pristal natanko pri Maiden. Njegova brezobzirna drža in pobalinska energija je dala Iron Maiden novo dimenzijo ter v zgodnjem obdobju odločno vplivala na vzpon skupine, ki je kaj kmalu stopila v ospredje takratnega novega vala britanskega heavy metala. Navduševanje publike nad nastopi skupine in prihod debitantskega EP-ja “The Soundhouse Tapes”, ki je izšel novembra 1979, je privedlo do tega, da je bil 14. aprila 1980 prvi album skupine Iron Maiden ena najbolj pričakovanih izdaj v metalu.
Prvenec “Iron Maiden” je leta 1980 hitro postal klasika svojega žanra, saj so Iron Maiden na njem združili surovo energijo punka z metalskimi frazami ter k temu dodali kompleksne figure, saj se je Steve Harris od nekdaj navduševal tudi nad pridobitvami progresivnega rocka sedemdesetih. Prvenec je tako pomenil nekakšen temelj nad katerim so se pričele navduševati druge skupine, ki so kasneje pričele igrati thrash in speed metal, pa tudi progresivni metal. V tem oziru je naslednik, precej bolj drzen, še bolj brezkompromisen, grmeč in divjajoč ter nad vsem komponistično ter izvedbeno izzivalnejši naslednik “Killers”, ki je izšel leta 1981, postal še bolj pomemben album, kar se vpliva na razvoj metala tiče, Di’Annu pa so za navdih kasneje izrekali priznanje mdr. tudi člani zasedb Metallica, Pantera in Sepultura. V letu 1981 je izšel tudi koncertni EP “Maiden Japan”. Paul’Dianno je svoj zadnji koncert z Iron Maiden odigral 10. 9. 1981 v danskem Kopenhagnu, to je le štiri dni potem, ko so Iron Maiden zaigrali tudi na festivalu v Beogradu. Paula so pri Maiden odslovili zlasti zavoljo odvisnosti od drog, nediscipliniranega načina življenja na turnejah, s čimer je povzročal skupini nenehne skrbi in težave, saj na odru ni funkcioniral, kot bi moral, večkrat pa je zataval tudi v prepire s Stevom Harrisom.
Bolj kot kasnejše glasbeno udejstvovanje, je Paul postal med publiko zaznamovan zlasti po neverjetni trmi, osredotočenosti, jekleni volji in vztrajnosti, kupom kontroverznih izpadov in težav z zdravjem. Potem ko je Paul zapustil Iron Maiden, se je udejstvoval v več skupinah. Najprej je ustanovil zasedbo Di’Anno, ki je delovala med letoma 1983 in 1985. Leta 1985 je sledila kratka seansa s super zasedbo Gogmagog, kjer so igrali še basist Neil Murray, nekdanji Maiden bobnar Clive Burr ter kitarista Pete Willis (med letoma 1977 in 1982 pri Def Leppard) in Jannick Gers, ki se mu v tistih časih niti približno ni sanjalo, da bo čez slabih pet let pristal prav pri Iron Maiden. Sledila so udejstvovanja Di’Anno’s Battlezone, Killers, Rockfellas in nedavno tudi Warhorse. Skupaj z nekdanjim Iron Maiden tovarišem Dennisom Strattonom sta ponovno zaigrala leta 1990, ko se je Paul pridružil Praying Mantis za japonsko turnejo in z njimi leta 1990 posnel koncertni album “Live At Last”.
Leta 2002 je širšo javnost znova opozoril nase, ko je izdal avtobiografsko knjigo “The Beast”. Leta 2011 so ga aretirali zaradi prejemanja podkupnin in utaje denarja. Obsojen je bil na devet mesecev zapora, a so ga zaradi spodobnega vedenja izpustili že po dveh mesecih.
V zadnjem desetletju je Di’Anno še naprej občasno koncertiral, čeprav je bil zaradi nenehnih zdravstvenih težav v zadnjih letih večinoma priklenjen na invalidski voziček. Iron Maiden so leta 2023 zagnali dobrodelno kampanjo, zbrani denar pa je bil namenjen Paulu in nujni operaciji njegovega kolena.
Paul Di’Anno je zadnjič nastopil 30. 8. 2024 v Krakovu na Poljskem. Čeprav je nekoč izjavil, da ne želi da se ga spominjajo po tem, da je igral ‘v karaoke Iron Maiden skupinah’, pa so bili njegovi koncertni repertoarji vselej v celoti zapolnjeni z materialom prvih dveh Iron Maiden albumov. Prav to dejstvo je in bo Paula za vselej čvrsto povezovalo z največjim metalskim izvoznim artiklom Velike Britanije, še bolj kot to pa tudi s samim prapočelom in temelji, ki jih je s svojim doprinosom položil za nadaljnjo ekspanzijo britanskega heavy metala.
Paul Di’Anno je načrtoval v letošnji pozni jeseni še zadnjo, to je poslovilno turnejo, po kateri se je želel koncertno upokojiti. Med svežnjem teh koncertov, naj bi 3. 12. 2024 nastopil tudi v ljubljanskem Orto baru, vendar se je šklepetava starka s koso odločila drugače in je prišla potrkat na njegova vrata mnogo hitreje, kot bi si želel, tako on, kot tudi svet heavy metala.
Paul Di’Anno je v Sloveniji nastopil na nekaj koncertih. Prvič 10. 11. 2001 s svojimi Killers, ko se je oglasil v ljubljanski Gala Hali. Potem je nastopil leta 2003 na Dolenjskem, v sklopu festivala Rock Otočec, prav tako pa je leta 2007 odigral tri zaporedne koncerte v Sloveniji, in sicer na Bledu, v Postojni in Izoli.
