Založba: Celinka
Datum izida: 5. 6. 2024
Produkcija: Divje jezero
Dolžina albuma: 44.43 min
Zvrst: Jazz Rock Fusion / Progressive Rock
Ocena: 9.0/10
Divje jezero so slovenski predstavniki jazz rockovske fuzije s progresivnimi elementi, ki pa se zadnja leta skušajo približati širši slovenski javnost tako, da iščejo načine kako doseči večji nivo muzikalne kompaktnosti, kar bi pritegnilo pozornost radijskih frekvenc. Na to je namigoval predhodnik “Korak iz okvirjev”, ki je izšel maja 2020 (RockLine recenzija) in je odličen studijski album, kjer skupina ni žrtvovala niti trohice svojega avtentičnega in samoraslega artizma, pač pa na moč učinkovito integrirala v komponiranje tudi rabo vodilnega vokala. Logično in samoumevno je, da jim je to prineslo več manevra za pajdašenje z artističnimi vzgibi, ki (lahko) pogosteje trkajo na vrata radijskih frekvenc, kar so Divje jezero tudi pričeli izkoriščati. A ob tem zadržali prav vso artistično samoniklost sebi lastne obrti glasbenega ustvarjanja.
Odlike tega seksteta ostajajo konstanta. Tudi na novem albumu. Gre za velike glasbene talente združene v eno glasbeno telo, ki nagovarja v oziru artizma docela eklektično. O tem ni govora. Štiri leta od predhodnika “Korak iz okvirjev” so se hipoma obrnila. Zrasla je kopica novih idej, vrednih vse realizacije. Žiga Kovačič in Žan Sedej sta se ulito integrirala v vrste seksteta, ki ga zaokrožujejo izkušeni pihalec Tomi Peljhan ter kreativni nukleus skupine na relaciji prekaljenih prvoborcev skupine Aleš Golja (kitara) – Luka Čibej (bobni, tolkala) – Alen Bogataj (bas kitara). Ti trije glasbeniki postavljajo temelj zvoka in sloga skupine. Vse od ustanovitve skupine dalje.
In album »Prva stran« je logično nadaljevanje albuma »Korak iz okvirjev« in nadaljnji zrelostni korak v polja nenehno raziskujoče biti radovednega artizma skupine. Kar tokrat ‘zbode’ v uho bolj, kot na predhodniku, je še večja sproščenost klaviaturista Žige Kovačiča, ki je s svojimi vložki, svojo veščino in izpovedno močjo znotraj aranžmajev nadgradil svojo vlogo glede na predhodnik Korak iz okvirjev, kar še dodatno izkazuje kako je sekstet v obdobju zadnjih štirih let po prenovi zasedbe, dodatno zrasel. Električni klavir, Moog, Hammond orgle. Duhovitosti in iskrivosti je v tem oziru celo več kot prej. Dialog instrumentov poudarja izjemno uigranost ekipe. Fuzija v potegavščinah preseneča in nenehno navdušuje, obenem pa ne jemlje dinamita dinamiki samega razvoja albuma. Tu je tista, vselej dražljiva sapica nepričakovanih ‘zavojev’ v akrobacijah posameznih kompozicij, ki ne bo prenehala navduševati zlasti zahtevnejših poslušalcev – tako imenovanih glasbenih gurmanov. V žanrskem polju jazz rockovske fuzije ni težko hitro zatavati na tanek led ‘neposlušljivosti’ ali težje poslušljivosti – sploh če pričnejo momenti improvizacij nadvladovati motivne strukture, ki naj bi bile ogrodje kompozicij, vendar se Divje jezero pri izbiri aranžmajev in prehodnih fines, vseskozi vešče, spretno in elegantno izmikajo takšnim skušnjavam.
Četudi je tokrat skupina povabila k sodelovanju Tinkaro Kovač, ki je prispevala vokal in flavto h krajši (beri: za standarde Divje jezero ‘krajši’) in melanholični Signali, pa ta skladba ne nosi takšnega primata glede refrenske spevnosti, kot to uspeva znotraj refrenov šegavo iskrivi Divji voznik, ki preseneti po svoji ‘nabritosti’ (‘skaloviti’ Hammond, kitarsko fraziranje in hkratna podprtost s saksofonom je za doslej znani art dosje skupine presenečenje in to preklemano všečno) ter v prvi polovici albuma Scritto. Vse tri skladbe je skupina že predstavila v obliki singlov, pri čemer je to spevnost zaznala sama. Tako je izdala singla Divji voznik in Scritto tudi v skrajšanih – radijskim frekvencam prijaznejših verzijah. Kar dobimo na albumu »Prvi korak« pa sta obe skladbi, ki sta ‘kačasto’ raztegnjeni in prav v teh verzijah prinašata tisto, kar se pri Divje jezero najbolj ceni in po kar se ljubitelji te skupine vedno znova vračajo k njej. Izjemna razrahljanost in duhovitost instrumentalne ‘veseloigre’. Ta ne preneha navduševati v kombinaciji iskrivosti navdiha, ki pelje glasbenike na nedrjih izjemne tehnične izpiljenosti. Tem singlom bi se v nadaljnji izbiri kandidata za potencialnega novega z albuma, z lahkoto pridružila tudi naslovna skladba novega albuma, ki v pospešenem tempu na moč živahno odpira sam album in preseneti po ‘mid-eight’ pasaži, temelječi na latino ritmiki in igrivosti klaviatur.
Zvok je odličen. Organski, nagovarja analogno, boža ušesa z naravnimi pastelami zvočne slike. Ujeta in poudarjena toplina igrive narave bas kitarske igre Alena Bogataja je lahko šolski učbenik produkcije zvoka. Barvanje motivnih struktur spremlja nenehno polnjenje z različnimi ‘okraski’ bodisi s strani saksofona, klaviatur, kitare, bas kitare in nenazadnje, tu je tudi Luka Čibej s svojimi spretnostnimi manevri, ob katerih niti dva bobnarska prehoda na albumu nista enaka. Kot namiguje eden izmed verzov skladbe Gospodar: »…Bodi krojač svojih sanj…«! Dejansko glasba albuma »Prva stran« tako tudi nagovarja.
Integracija vokala znotraj kompozicij vzbuja asociacije na pridobitve slovenske popevke v sedemdesetih. Prvi je Žanov prelep vokal, drugo aranžmaji zanj, tretje zvočna ‘rustikalnost’ skupine, ki vzbuja ta občutja v gradnji zvočne slike (klaviature – kitara – pihala). Vsekakor je z nami tudi tokrat prisotna asociacija na dejanja legendarnih Predmestje, kjer je zaznavna vez preteklosti in sedanjosti. Album sklene Slepo leto! Mistična epska skladba polna prevratov vzdušij, kjer se jazz rock uklanja večjemu izplenu progresivnorockovskih elementov, kar prinaša eno najbolj zanimivih skladb albuma »Prva stran«, pri čemer sama struktura skladbe Žana dobesedno ‘sili’ v izplen večje dramatičnosti, ki jo učinkovito izvablja iz svoje vokalne predstave! Briljantna točka, kjer so v melos prefinjeno potaknjene tudi ‘balkaneske’.
»Prva stran« je prelepo nadaljevanje glasbene zgodbe albuma »Korak iz okvirjev« in Divje jezero tudi z najnovejšim izdelkom ne prenehajo navduševati. Sekstet je z novim albumom položil na trak izjemno sproščen in duhovit niz nove avtorske glasbe v kateri ohranja na slovenskem, pa tudi mednarodnem glasbenem prostoru, povsem svoje mesto absolutne glasbene samorasle samoniklosti, ali naravnost povedano neulovljive eklektične estetike!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Prva stran
2. Scritto
3. Signali (ft. Tinkara Kovač)
4. Veliko mesto
5. Divji voznik
6. Gospodar
7. Slepo leto
8. Divji voznik edit (samo na digitalni izdaji)
Podatki o avtorstvu:
Glasba, besedila in aranžmaji: Luka Čibej
Dodatni aranžmaji: Alen Bogataj, Aleš Golja, Žiga Kovačič
Mix: Luka Čibej in Alen Bogataj
Mastering: Marvin (Tide Studio London)
Ilustracija na naslovnici: Gregor Koželj
Zasedba:
Alen Bogataj – bas kitara
Luka Čibej – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Aleš Golja – električne in akustične kitare
Žiga Kovačič – Hammond orgle, Moog, Rhodes električni klavir
Tomi Peljhan – saksofon, spremljevalni vokal
Žan Sedej – glavni vokal
