Založba: Mighty Music
Datum izida: 5. 5. 2023
Produkcija: Tue Madsen
Dolžina albuma: 44.01 min
Zvrst: Heavy Metal / N.W.O.B.H.M.
Ocena: 9.0/10
Tygers Of Pan Tang so ena najbolj trmasto vztrajnih formacij, ki je izšla iz gibanja imenovanega “New Of British Heavy Metal” na prelomu sedemdesetih v osemdeseta. Kdor ve kaj vse zaobjema kratica N.W.O.B.H.M. ve, da svet glasbe po tem fenomenu nikdar več ni bil isti. Po tej plati sodijo Tygers of Pan Tang med generacijsko zasedbo heavy metalskega pionirstva. Le da založbe niso v to skupino vlagale toliko denarja, kot recimo v Iron Maiden, Saxon in Def Leppard. Zato je sredi osemdesetih povsem poniknila. In zatem životarila. Zahvaljujoč zagrizeni nepopustljivosti kitarista Robba Weira, je ta leta 2005 privabil k sodelovanju vokalista Jacka Meillea in to je Tygers Of Pan Tang naposled znova vrnilo na zemljevid redno koncertirajočih skupin, ki se lahko za povrhu vsega pohvali s serijo izredno kakovostnih albumov, posnetih z Jackom na vodilnem vokalu.
“Bloodlines” ni v tem oziru nobena izjema. je precej drugačna beštija od predhodnega, izjemnega “Ritual” (2019, RockLine recenzija). Zlasti zavoljo in to je zelo dobra novica za vse okorele trdobučneže metala, da prinaša moderen, a konkretno bolščavo mračen in apokaliptičen zvok, saj je vajeti producenta prevzel v roke Tue Madsen. Četudi se stil komponiranja ni mnogo oddaljil od tistega kar ponuja album “Ritual”, deluje “Bloodlines” z zamahom bolj okorelo starošolsko metalsko, kot sicer izvrstni predhodnik, svetlejše produkcijske narave, ki je koketirala sem in tja skorajda s prvinami hard rocka. Da. V tem oziru je “Bloodlines” energetsko in vibracijsko celo izdatneje in še bolj kompetentno zbližan z okultno ero prve polovice zlatih osemdesetih, po čimer so so Tygers Of Pan Tang zagotovili neminljivi kultni status.
A pojdimo po vrsti. Tygers Of Pan Tang delujejo v post-milenijskem obdobju svojega delovanja zelo smotrno. Z albumi ne hitijo. Ti izhajajo v tri do štiri letnih presledkih. Tudi med “Ritual” in “Bloodlines” so pretekla štiri leta. In to kakšna? S ‘p(l)andemičnim’ scenarijem. Bend je tako v tem obdobju, ko je bil prikovan v mirovanje, izdal kompilacijo “Majors & Minors” (2021, RockLine recenzija), potem pa je leta 2022 skupina prekinila kreativni molk z izdajo dveh novih singlov “A New Heartbeat” ter namignila, da se obeta na obzorju novi studijski album.
“Bloodlines” je zapolnjen z izpiljenimi komadi kar se aranžiranja tiče. Vnetljivi refrenski napevi, silovito žgoči neposredni kitarski rifi prav starošolske zabele, svežino kreativnosti pa se čuti v pretkano zapolnjenih pasažah s kitarskimi ornamenti. K temu dodaš zavzeto izpiljene mid-eight pasaže z odličnimi sunki kitarskega soliranja, nad vsem pa prepriča ponovno odlična vokalnega manifestacija Jacka Meillea. Otvoritveni single albuma Edge Of The World deluje popadljivo in zlovešče. Rif je ‘strašansko orjaški’ in ponuja hipno vez z začetno ero delovanja skupine. Tu je refren, ki zgrabi nepovratno. Nemara ponazarja pogubnost uvodne skladbe še najbolj nazorno komentar bobnarja Craiga Ellisa, ki je v zvezi s tem singlom povedal sledeče: “Sporočilo skladbe je navdahnjeno nad nepredvidljivimi, čudnimi in zaskrbljujočimi okoliščinami, ki so spremljale pandemijo, v katerih smo se nenadoma znašli vsi v skupini in ni manjkalo mnogo, da bi v teh razmerah vsi propadli. Drug za drugim.”
Vredno je izpostaviti, da vsi izdani singli izstopajo na albumu. Razpoloženjski vrhunci so ujeti v zapomnljivih refrenih, kar so Tygers Of Pan Tang efektivno demonstrirali že na predhodnih albumih z Meilleom v postavi, pa vendar. Kreativni navdih je bistven! In da. Zadržan je tudi tokrat in album se razvija tako, da drži poslušalca vseskozi čvrsto ob sebi in mu ne pusti dihati. Redosledje grabežljivih vodilnih fraz je vrhunsko. Po otvoritveni Edge of the World magija nikakor ne popušča niti z In My Blood in Fire On The Horizon in ko se v nadaljevanju prebiješ do točk, kot so Believe, single Back For Good, Taste Of Kiss, prideš do spoznanja, da je bil za skupino tokratni izbor singlov silno zapleten, saj vzdržujejo komadi med seboj izjemno kakovostno koherenco. V finalu sta tu še en vrhunec albuma in single A New Heartbeat in več kot odlična sklepna Making All The Rules (z naskokom najbolj melanholična skladba albuma), ki te pripravi da sprožiš na predvajalniku ukaz ‘ponovi’.
Vredno je namigniti, da je skupina v eri med obema zadnjima studijskima albumoma prešla znova skozi tornado sprememb postave. Tygers of Pan Tang sta se tako po novem pridružila italijanski kitarski virtuoz Francesco Marras in angleški basist Huw Holding. Svežina je opazna v novem materialu, pri čemer dodaja piko na ‘i’ omenjeni Madsen s svojimi produkcijskimi triki, bistvena pri vsem pa je v vseh ozirih naveza kreativnega nukleusa na relaciji Weir-Meille.
Apostolat ‘udarno, težko a v isti sapi muzikalno’ so Tygers Of Pan Tang utelesili enkrat več na moč prepričljivo tudi na albumu “Bloodlines”. Gre za album, ki je v eri skupine z Meille-jem v postavi najbolj mračen Tygers of Pan Tang album. Izdelek, ki je prekrasna vez med šolo stare obrti klasične ere heavy metala in novih časov v katerih vztraja ta kultna zasedba tudi po 46. letih delovanja, pri čemer je treba enkrat več poudariti, da spremlja “Bloodlines” izjemna osvežitev zvoka pod taktirko omenjenih produkcijskih spretnosti Tue Madsena.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Edge Of The World
2. In My Blood
3. Fire On The Horizon
4. Light Of Hope
5. Back For Good
6. Taste Of Love
7. Kiss The Sky
8. Believe
9. A New Heartbeat
10. Making All The Rules
Zasedba:
Jacopo “Jack” Meille – vokal
Robb Weir – kitara, spremljevalni vokal
Francesco Marras – kitara
Huw Holding – bas kitara
Craig Ellis – bobni, tolkala
