Začetki nastajanja glasbe, ki jo danes poznamo pod imenom Pelhan, segajo v leto 2000. Aleš Pelhan, kitarist in pevec, je pri takrat 15-ih letih ustanovil skupino RoXoN. Skupina je v začetku preigravala znane rokerske komade in nabirala izkušnje z igranjem na večinoma manjših lokalnih koncertih. Že kmalu na začetku se je v skupini pojavila težnja po ustvarjanju avtorske glasbe in tako so pod peresom Aleša Pelhana začeli nastajati prvi komadi Nov Človek, Pesem Zate in Pravi obraz. Skupina je za novonastale pesmi posnela demo. S pogostejšim igranjem ter večjimi in odmevnejšimi koncerti je skupina svoj krog oboževalcev razširila na širše področje. V letu 2004 je skupina zaradi pomanjkanja časa in volje po nadaljevanju razpadla.
Aleš Pelhan je v letu 2005 formiral novo zasedbo z imenom Fajht. V tem času sta nastali pesmi V zavest in Mrtvo Mesto. Zasedba je delovala le krajše obdobje in je zaradi neresnosti kmalu prenehala z ustvarjanjem.
Pelhan se je nato leta 2006 kot vokalist priključil slovenski heavy metal zasedbi Dawn Patrol, kjer si je z veliko odmevnejšimi koncerti nabiral bogate izkušnje. Med drugim so Dawn Patrol po dolgem in počez prečesali slovensko klubsko sceno in koncertirali tudi na odmevnejših prizoriščih, kot so festival Metalcamp ter Kino Šiška. Skupina uradno ni nikoli razpadla, vendar je zaradi pomanjkanja časa od leta 2009 naprej praktično neaktivna.
Pelhan se je v goreči želji po ustvarjanju in igranju leta 2008 kot kitarist priključil skupini Skalp. Leta 2011 so posneli album Mars je prodan, na katerem je Pelhan avtor večine komadov. Album je izšel leta 2012 in se je z nekaterimi hiti povzpel na vrhove slovenskih radijskih glasbenih lestvic.
Po prenehanju sodelovanja s skupino Skalp se je z leti nabralo veliko pesmi, ki nikoli niso bile uradno izdane. Tako se je Pelhan v začetku leta 2012 odločil, da bo svojim starim komadom nadel novejšo obliko in jih skupaj z nekaterimi novimi posnel in izdal.
Najprej je v novo zasedbo kot basista in producenta k sodelovanju povabil starega prijatelja Matjaža Švaglja. Matjaž je izkušen in priznan slovenski glasbenik, ki sodeluje oziroma je sodeloval z znanimi slovenskimi avtorji in izvajalci, kot so Slavko Ivančič, Kalamari, Prizma, Danilo Kocijančič in drugi. S pomočjo njegovih bogatih izkušenj so komadi dobili svojo končno obliko. Mesto klaviaturista je v skupni zasedel Peter Smrdel, ki je kot klaviaturist poznan predvsem po delu v skupinah Divine Illusion in ShadowIcon. Odlikuje ga prepoznaven slog, ki daje skupini prepoznavno noto. Na bobnarski stol je sedel nenadomestljivi Miha Nedoh, ki je z Alešem sodeloval že v skupinah RoXoN ter Fajht. Miha je izkušen bobnar, ki je poleg igranja pri RoXoN ter Fajht deloval tudi v mnogih znanih slovenskih heavy metal skupinah, kot so legendarni Requiem, Forgotten Eden in Lene Kosti. S svojim karizmatičnim igranjem je dodal še zadnji pečat glasbi skupine.
Poleti 2012 se je zasedba odpravila v studijo, kjer so posneli 12 pesmi za album z naslovom V neznano.
Po končanem snemanju se je skupini priključil še novi solo kitarist Gregor Volk, ki je multiinštrumentalist, saj poleg obvladovanja kitare igra še violino, klavir in druge inštrumente. Gregor je izkušnje nabiral skozi zasedbe Volk Folk, Obroč in Forgotten Eden. Z njim je skupina pridobila še večjo širino in moč.
Pelhan se je v letu 2020 vrnil na glasbene odre z novo ritem sekcijo, s Simonom Mislejem na bobnih in Matejem Likarjem na basu. Oba sta stara znanca slovenskih in tujih odrov iz zasedb Odprava zelenega zmaja, Harry in Start at zero. (Vir: http://www.pelhan.si/?page_id=106)
Aleš Pelhan! Vokalist, kitarist, avtor besedil, idejni vodja skupine Pelhan, diplomiran inženir strojništva, samostojni podjetnik, oče treh otrok. Zanimiv glasbenik iz kraja, kjer je burja doma. Intervju sva opravila v placu, kjer vadi trio Pelhan. Aleš me je pritegnil zaradi svoje preprostosti, dostopnosti in srčnosti. Zame talentiran pevec, ki pravi, da nam daje skozi glasbo to, kar čuti, kar zna, kar je v njem in si želi, da bi bilo čim večjemu številu poslušalcev to všeč.
Ker fantje iz skupine Pelhan prihajajo iz mojega rodnega kraja in mi je prišlo na uho, da se snema nov album, sem Aleša »pocukala za rokav«, da mi je zaupal podrobnosti. Preprosta vprašanja preprostemu fantu, ki nam skozi besedila svojih pesmi sporoča, kako vidi svet okrog sebe. Ostalih dveh članov tokrat ni bilo poleg, si pa vsekakor vsi trije kot bend zaslužijo širšo prepoznavnost.
Aleš, album se torej snema?
»Ja, plošča je tako rekoč posneta. Komadi se miksajo, masterizirajo. Na plošči so sodelovali tudi drugi različni glasbeniki. Pred izdajo plošče bo izšel tudi videospot, ki se že snema. V prvi polovici leta je predviden izid videospota in pozneje tudi albuma. Prepričan sem, da bo ta plata dobra. Komadi govorijo o resničnih zgodbah. Kdor jo bo začutil, mu bo všeč. Če se bo poglobil, bo vedel, kaj sem želel povedati. Bo precej žanrsko pestra. Na albumu bosta tudi dve baladi. Kaj več o albumu izdam, ko bo posnet.
Od kje ime za skupino – Pelhan?
Pelhan band je začel kot nek projekt. Sedaj smo bend, ki bazira na entuziazmu. Sam nisem karakter, ki želi biti v ospredju. Nikoli se nisem imel za »šefa«. Vedno smo skupaj ustvarjali in vsak je dodal svoj delež. Sem pa imel željo, da ustvarim nekaj svojega in da se to obeleži. Dosti ljudi ne ve, da je Pelhan priimek. Zanimivost je ta, da kolegi iz kitarskega sveta mislijo, da je ime za skupino Pelhan nastalo iz besede za barvo kitare »Pelham blue«. Da smo predrugačili »m« v »n«. No, to ne drži (smeh).
Kako sploh nastanejo vaši komadi in kako je z založbo?
Besedila napišem jaz, ekipi predstavim idejni demo in skupaj komade aranžiramo. Simon igra bobne kot začuti komad, prav tako Matej. Potem to uskladimo. Matjaž Švagelj, ki je producent, pa da na koncu »žegen«. Vse, kar ustvarimo, izdamo v samozaložbi. Torej nimamo sponzorjev, nimamo menedžerja, vse financiramo sami. Posledično tudi albumi izhajajo po finančnih zmožnostih.
Kaj pa podpora domačih?
Domači me podpirajo v moji ustvarjalnosti, še posebej žena, ki je zelo razumevajoča, saj je tudi sama glasbenica.
Zakaj misliš, da so nekateri bendi v »špici«, drugi pač ne? Ali se ti zdi, da spadate kot bend v slovensko glasbeno »špico«?
Realno? Ne spadamo in ne poznam odgovora, zakaj je tako.
Imaš dober vokal. Ali je težko narediti hit?
Na žalost je v glasbenem svetu tako, da ni vse odvisno od talenta. Veliko je odvisno od tega, koga imaš za seboj, kdo te porine naprej.
Ali se ti zdi, da iz krajev, ki so oddaljeni od središča države, glasbeniki težje prodrete naprej kot glasbeniki iz večjih mest?
Hja … Zgodilo se nam je, da so nas enkrat napovedali kot bend z druge strani Nanosa. Kot da obstaja neka nevidna železna zavesa na Razdrtem.
Ali imate svoj PR?
Sedaj ga imamo. Sam nisem za te stvari. Nočem riniti v ljudi. Naš bend bi potreboval človeka, ki bi nas znal promovirati in se nam ne bi bilo potrebno ukvarjati s tem.
Zanimajo me tvoji začetki, tvoj prvi stik z glasbo …
Kitaro me je učil lokalni kitarist, glasbene šole nisem obiskoval. Solo petja tudi nisem obiskoval, sem pa vedno nekaj kričal po hiši. V bistvu sem se največ naučil sam. Tudi svojim otrokom pustim, da kričijo. Nikoli jim ne žugam, naj bodo tiho. Zdi se mi prav, da otroci kričijo, da razvijajo glasilke, da se ohrani dihanje, govorjenje in petje s prepono. In sem res vesel, da mi starši niso preprečevali mojega kričanja po hiši. Svojim otrokom glasbe ne vsiljujem. Jim ni potrebno. Samo opazujejo. Vidijo kitare, ki so povsod po hiši, vidijo mene, kako vadim. In so sami izrazili željo, da bi obiskovali glasbeno šolo. Kitare so povsod po hiši. Ker so vedno »pri roki«, kitaro med gledanjem teveja vzamem v roke in igram – improviziram na podlago, ki je trenutno na teveju v filmu.
Ali poslušaš svoje komade in od kje črpaš ideje zanje?
Ja, jih. Ko delam komade, se vedno maksimalno potrudim. Ko komad izdam, je tam. Je od ljudi. Se ne ukvarjam več z njim. Sem zadovoljen, ko je komad končan, ne bi nič spreminjal. Brez težav poslušam svoje komade in jih ne bi popravljal. Ideje za besedila črpam iz vsakdanjega življenja. Zadaj je zgodba. Tako je npr. nastal komad Narava kaže zobe – govori namreč o tem, kako smo ljudje mačehovski do narave. Nekatere stvari se me močno dotaknejo in iz njih črpam ideje za besedila pesmi.
Se ti zdi, da se ljudje poglobijo v besedila?
Menim, da se vedno manj. Vse je postalo bolj površinsko, od odnosov do življenja na splošno. In ne poznam rešitve za to. Dokler bomo tako hiteli, bo tako.
Kaj si želiš kot glasbenik?
Kot avtor besedil si želim, da bi čim več ljudi slišalo moja besedila. In če se bodo poglobili vanja, bodo razumeli, kaj želim povedati. Je pa tako, da če želiš biti slišan, moraš koncertirati, tvoja muzika se moja vrteti po radiju ipd.
Ne morem mimo klišejskega vprašanja, ki pa se mi zdi kar pomembno, saj se velikokrat v glasbi glasbenih skupin slišijo njihovi vplivi. Kdo so bili tvoji glasbeni vzorniki in kako se žanrsko opredeljujete kot bend?
Všeč so mi kitaristi Angus Young, Jimmy Page, BB King, Clapton, Gibbons, Stevie Ray Vaughan in pa pevci, kot so Bon Scott, Plant, Halford in Dickinson. Nikoli nisem preigraval njihovih komadov. Poslušal sem jih in improviziral. Vse, kar igram, temelji predvsem na blues-u. Moram povedati, da desna roka pri kitari ni zanemarljiva. Z njo lahko veliko igraš in narediš veliko melodij. Nimam se za tehničnega kitarista. Kdaj se usedem tudi za bobne. Muzika mora biti celostna. Ne želim »štrleti ven«, solo vložki, ki nimajo veze s komadi, mi niso všeč. Ljudje nas dojemajo kot hard rock bend in imajo prav. Poleg bluesa, rocka in metala, mi je všeč tudi druga glasba. Všeč so mi npr. tudi Beneški fantje z večglasnim petjem. Pa tudi narodno zabavna glasba, še posebej besedila. Govorim o Avseniku, ki je ustvaril vrhunske komade.
Tako. Prišla sva do zaključka 1. dela intervjuja. Z Alešem napovedujeva tudi 2. del intervjuja, ki se bo navezoval na izdajo novega albuma in novega glasbenega spota, ki ju že radovedno čakamo. V kakšni obliki bo izšel, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.
Za konec pa z vami deliva čisto sveži videospot, ki je nastal na Koncertu generacij letos v Ajdovščini:
Zapisala: Silvija Makovec
