Shane MacGowan, vokalist ikonskih punkerjev The Pogues, je danes, 30. 11. 2023, preminil v starosti 66. let. Novico o smrti legendarnega pevca je na Instagramu potrdila njegova žena Victoria Mary Clarke (izvirnik najdete lahko spodaj).
MacGowan je bil sprejet v bolnišnico v decembru 2022 zaradi viroznega encefalitisa. Glasbenik se je večino letošnjega leta boril z boleznijo, 22. 11. 2023, pa so ga naposled odpustili iz bolnišnice, da preživi zadnje dni v krogu svojih najbližjih in na svojem domu v Dublinu.
MacGowan je bil zelo verjetno celo najbolj poznan prav zaradi neverjetno priljubljenega in vseprisotnega božičnega hita iz leta 1987 The Fairytale Of New York, ki ga je posnel v duetu s Kirsty MacColl. V zvezi s tem singlom kroži zgodba, da naj bi se Elvis Costello celo stavil z MacGowanom, češ da slednji ni sposoben napisati božičnega hita, a je Costello stavo gladko izgubil. Samo na tleh Velike Britanije je ta skladba postala najbolj predvajana božična skladba 21. stoletja.
The Pogues so se zbrali leta 1982 v londonskem klubu King Cross, kjer so sprva nastopali v malih nočnih klubih v središču Londona. No, ob koncu iste dekade, pa so že nastopili v vlogi glavnih nosilcev zloglasnega Reading festivala.
V začetnem obdobju so legendarni keltski punk rockerji izkazali obilje talentov, tako v oziru komponiranja, kot odrske eksplozivnosti, kar jim je v drugi polovici osemdesetih odprlo vrata do mešanja štrenov na vrhu glasbenih lestvic. Po naglem vzletu, pa so se pričela skupini krhati krila zlasti potem, ko je ta leta 1991 sredi japonske turneje odpustila MacGowana zaradi neprofesionalnosti (vzrok je tičal v žeji, ki je ni moglo potešiti nobeno brezmejno popivanje).
Prvenec skupine leta 1984 je vseboval sedem kompozicij, ki jih je prispeval Shane ter štiri adaptacije tradicionalnih folk skladb. V tej eri, ki je bila sicer naklonjena koketiranju punka z drugimi žanri in jo beleži obdobje od začetka do sredine osemdesetih, so se nahajali torej tudi The Pouges. Navkljub temu, pa je kombiniranje irskega folka s punkom potrebovalo nekaj več časa za preboj v sfere popularnosti. Ko je izšel prvenec “Red Roses For Me”, so bile namreč glasbene lestvice rezervirane za izvajalce, kot mdr. Duran Duran, Spandau Ballet, Wham,…
Po prvencu je MacGowan posnel še štiri album z The Pogues: “Rum Sodomy & The Lash” (1985), “If I Should Fall From Grace With God” (1988), “Peace And Love” (1989) in “Hell’s Ditch” (1989).
Vsekakor je stvari postavil na pravo mesto album “If I Should Fall From Grace With God”. Skupina je izbrala za producenta Stevea Lillywhitea, ki je bil znan po produkciji albumov zasedb U2 in Big Country, skupina pa je v tistem času prerasla v oktet. Basistko Cait O’Riordan je zamenjal Darryl Hunt. Kitaristu Phillipu Chevronu je bil dodeljen status permanentnega članstva. Nekdanji Steeleye Span multi-instrumentalist Tery Woods je poprijel mdr. tudi za citre, vse to pa je prispevalo k bolj razkošnemu zvoku, ki ga zaokrožajo tudi godalni aranžmaji s strani irskega komponista Fiachre Trencha, tu pa je tudi znameniti hit z duetom med Kirsty McColl in Shane MacGowanom imenovan Fairytale Of New York ter cela armada studijskih glasbenikov, ki so vsak po svoji moči prispevali košček na ta album. “If I Should Fall From Grace With God” je tako prinesel The Pouges tudi preboj v ZDA in največji komercialni uspeh skupine onkraj atlantske luže.
