Založba: Club2 Records
Datum izida: 13. 3. 2023
Produkcija: Jernej Križič (št. 1), Uwe Bossert (št. 2, 3 in 9), Denis Horvat (št. 4), Dominik Bagola – Balladero (št. 5, 6 in 7), Enos Kugler (št. 6 in 7), Martin Štibernik (št. 8), Žan Serčič (št. 10 in 11)
Dolžina albuma: cca 42 min.
Zvrst: Singer / Songwritter (Art Pop/Pop Rock)
Ocena: 9.0/10
Balladero, točneje Dominik Bagola, prekmurski glasbeni kantavtor, pred leti bobnar prehitro ugasnjenih alternativnih rockerjev Psycho-Path, je v začetku letošnjega leta izdal že svoj tretji samostojni studijski album. »Neon Srce« je potreboval sedem let, da je nasledil predhodnika »Perfect You« iz leta 2016 (odpetega v angleškem jeziku).
Giblje se v smeri, ki je bila s strani Dominika potihoma pričakovana. Izdatneje v sfero pop rocka, ki pa je v osnovi embalažiran po postulatih ekspresivnih dometov naše ožje geografske regije. Na novi album je Dominik povabil serijo izjemno prekaljenih in izkušenih glasbenikov, ki obvladajo tudi dviganje in spuščanje studijskih gumbov. Glede na to kar ponujata odlična predhodna studijska albuma, glede na nivo medijske prepoznavnosti, ki si jo je izboril v letih delovanja kot kantavtor, je bilo jasno, da Balladero ne bo v ničemer popuščal. Vizija je le ena. Kako artistično nadgraditi informacijo glasbene substance predhodnih dveh albumov.
Balladero je izklesan glasbenik, zelo pretanjen komponist ponotranjenega občutka za postavitev skladbe na način, da ta – kot kompozicija, graduirano grabi in leze pod kožo. To mu z veliko odliko uspeva tudi na novem albumu, ki je obenem zvočno razkošno odprt, tako v oziru da vseskozi nagovarja z mično organsko toplino (dinamične in živahne) produkcije, v kateri je mojstrsko razkazano kontrastno intenziviranje gradnikov zvoka ter aranžersko polnostjo integracije gradnikov zvoka. NA albumu sodeluje kopica vrhunskih slovenskih glasbenikov, ki so si skozi leta pridobili visoko reputacijo in prepoznavnost. To je le dokaz, da je bil prvi fokus snemanja albuma »Neon srce« perfekcionizem v podajanju glasbene substance, da ta ponudi najboljše. Zato je bil album »Neon srce« sneman v več studiih. Pri nas in v tujini.
Že uvodna Marelice ponese poslušalca hitro do spoznanja, da je Balladero pač poseben glasbeni umetnik. Je glasbeni unikum. Že, ko ga postaviš v (golo, ‘slečeno’) kabaretno pozicijo. Kot ‘one man band’. Samo za klavir. Pa, da seveda uporabi poleg svoj vokal. To zadošča in ta unikum sije skozi vseh deset točk novega albuma, kar je bil tudi temeljni cilj njegove produkcije. Balladero je namreč te sreče kovač, da poseduje prepoznavno vokalno barvo. Sem je treba dodati tisto, vselej simpatično naglaševanje slovenskih verzov, ki vseskozi opominja, da izhaja Dominik iz prekmurskega konca Slovenije (kar v oziru prekmurskih glasbenikov že vrsto let ni več posebnost – pač pa že kar nekakšen standard, ki pa je zaželen, saj je eden od temeljev za doseganje svojskosti). Album »Neon srce« izpostavi v oziru ‘one man band’ Dominikovo kantavtorsko karizmo na tak način prav v sklepni Ponesi me.
Četudi deluje album »Neon srce« zelo dostopno – in to je bil tudi njegov cilj, je skozi substanco več kot opazno mogoče zaznati kup ‘zvijač’ in trikov, tudi v smislu muzikalnih modulacij, ki zapeljejo razvoj kompozicij kanček drugače, kot bi narekovala ušesa povprečen poslušalca, kar je nujen artističen manever. Z njim ne zaposlujejo izvajalci le samih sebe, pač pa tudi svojo publiko (znova smo pri bistvu). Ta manever je nujen zlasti v kontekstu, da na nek način onemogoči razvoj dogodkov v smeri puščobnega, že prežvečenega in generičnega pogrevanja cenenih trikov, ki bi ti nemara lažje utrli pot do glasbenih lestvic. V smislu umetniške teže, to izvajalca kot je Balladero nikakor ne bi potešilo. Možakarja resnično spremlja mojstrska ekipa, s katero dosega album »Neon srce« pravi art pop karakter izjemne zrelosti. Integracija vložkov nad motivi nagovarja občasno tudi z igrivim jazzy pridihom, kar je zgolj eden trikov s strani izkušenih mojstrov, ki jih spretno izkorišča Balladero na mnogih delih novega albuma. In to ga je hvaležno postavljalo v svoj artistični unikum tudi na obeh preteklih studijskih dosežkih. Občutek kabaretnega šarmiranja je manj intenziven, kot je šlo pričakovati glede na pretekli dve studijski deli, a je to glede na glasbeno vizijo, ki je poganjala produkcijo albuma »Neon srce«, pravzaprav zaželeno. Pomik proti variaciji art popa sebi lastne ekspresivne karizme je izrazitejši kot kdajkoli. Koketiranje s pop retoriko je intenzivirano in kulminira zagotovo v točki imenovani Verjet, sicer pa je kandidatov za frekventno rotacijo na albumu »Neon srce« še cel kup. Eden takšnih momentov je tudi šansonjersko obarvana Še živim s pretkano podloženimi godali v ozadju in učinkujočim duetom v družbi Jadranke Juras.
»Neon srce« je odličen izdelek, ki se šibi od zvočne in aranžerske polnosti (z izdelano mid-eight ‘nomenklaturo’, ki gradacijo vzdušij na kompaktnosti relacije ‘kitica-refren’, kvečjemu magnificira), obenem pa vzdržuje vseskozi v jasnem fokusu in središčni legi Balladerov izpovedni domet kantavtorske širine. Novi album je zrelostni korak v negovanju artizma navzgor. Navdušuje s svojo lahkotnostjo, a obenem aranžersko in zvočno globino ter širino. Albumi oprtani s takšno produkcijsko spretnostjo, kot je »Neon srce«, bi morali formirati in zastopati slovenski radijski »mainstream«. Balladero je z glasbeno vizijo novega albuma svojo umetniško karizmo še poglobil in izdatneje izklesal.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Marelice
2. Potujem
3. Najina
4. Ukradla si mi srce
5. Še živim
6. V tvojih očeh
7. Glej me, sanjam
8. Toplo
9. Verjet
10. Drugačen svet
11. Ponesi me
Zasedba:
Dominik Bagola Balladero – vokal, klavir, klaviature, kitara na skladbi št. 5, bobni na skladbi št. 5
Sodelujoči glasbeniki:
Jadranka Juras – vokal na skladbi št. 5
Branko Brezavšček – viola, violina na skladbi št. 5
Daniel Bogataj – violina na skladbi št. 7
Zsofi Klacsmann – violina na skladbi št. 11
Kristijan Krajnčan – violončelo na skladbi št. 5
Peter Koša – violončelo na skladbi št. 11
Bilka Peršič – harfa na skladbi št. 7
Amadej Herzog – harmonika na skladbi št. 6
Peter Dekleva – kitara na skladbi št. 1
Lorenzo Corti – kitara na skladbah št. 1 in 6
Aljoša Bagola – kitara na skladbi št. 2
Uwe Bossert – kitara na skladbah št. 3 in 9, bas kitara na skladbi št. 9
Denis Horvat – kitara, Hammond orgle in perkusije na skladbi št. 4
Teo Collori – kitara na skladbi št. 4
Urban Zotel – kitara na skladbi št. 5
Jani Moder – kitara na skladbi št. 7
Martin Štibernik – kitara na skladbi št. 8, bas kitara na skladbi št. 8, Rhodes klaviature na skladbi št. 8
Žan Serčič – kitara, dodatne klaviature in programiranje na skladbah št. 10 in 11
Jernej Kržič – bas kitara na skladbi št. 1
Lucas Fernandez – bas kitara na skladbah št. 2 in 3
Miha Koren – bas kitara na skladbi št. 4
Robert Jukič – bas kitara na skladbi št. 5
Anže Langus Petrovič – bas kitara na skladbah št. 6 in 7
Ash Soan – bobni na skladbi št. 1
Florian “Flo” Schanze – bobni na skladbah št. 2 in 3
David Morgan – bobni na skladbi št. 4
Enos Kugler – bobni, perkusije na skladbah 6 in 7 in dodatne klaviature na skladbi št. 6
Bobby MacIntyre – mali boben, perkusije in vibrafon na skladbi št. 7
Jože Bogolin – pavke na skladbi št. 5
