Samozaložba
Datum izida: 13. 1. 2023
Produkcija: Simon Moraz
Dolžina albuma: 41.50 min
Zvrst: Jazz-Rock Fusion
Ocena: 10/10
Emil And The Detectives, slovenski sekstet složno predan svetovnim postulatom jazzrockovske fuzije, so v letošnjem januarju izdali svoj tretji studijski album »Remote Proximity«. Skupino držita skupaj dolgoletna prijatelja (drznem si reči iz srednješolskih dni) – to sta basist Rastko Zager in klaviaturist Dejan Pečenko. Poznata se do potankosti, saj sta v preteklosti igrala vrsto let skupaj in to v različnih glasbenih formacijah. To naveza je za obstoj skupine na nek način sveta in dejansko tudi njena kreativna pogonska gred. Leta 2017 je izšel več kot smeli studijski prvenec »Agora« (RockLine recenzija), ki je nosil mnogo kreativnih opcij glede usmeritev v prihodnje, kar je kapitalizirala skupina na več kot odličnem nasledniku »Sandcastles« iz leta 2020 (RockLine recenzija). Med obema albumoma je zaznan jasen artistični in kreativni preskok kar nakazuje, da so Emil and The Detectives svoja glasbena štorija, ki se ne obremenjuje s slogom, ga ne želi zacementirati, pač pa gre za ekipo, ki kreira glasbo v siju trenutnega navdiha in se prepušča občutkom, tudi intuitivnim sferam in instinktom. In to je bistvo nenehne spremembe, ki prinaša večni artistični zasun navzgor. Rast. Ko se človek ozre na glasbeno pot, ki sta jo Zager in Pečenko prehodila, pridobljenimi izkušnjami in vzpostavljenim vizionarstvom, zgornja ugotovitev nikakor ne preseneča. V seštevku s substanco predhodnih dveh albumov je šlo skoraj z gotovostjo napovedovati, da bo material na novem albumu prinesel nekaj svežega, drugačnega, izzivalnega, lahko rečemo tudi ‘neobičajnega’.
Ko vstavi poslušalec album »Remote Proximity« v predvajalnik postane presenečen nad znatno večjo sofisticiranostjo aranžmajev glede na pretekli album. Uho ‘predrami’ občutno drugačno odzivanje kitare, nenadoma pa dela družbo saksofonu tudi trobenta, ki je prej ni bilo. Skupina je šla v zadnjem času skozi korenito rokado postave, album se je razvijal v daljšem časovnem obdobju, na kar je seveda vplivala tudi vsiljena p(l)andemija. Pečenko, Zager in saksofonist Zdravko Zimic, ostajajo tako v prenovljenem sekstetu še naprej konstanta, novinci v ekipi pa so: trobentač Boris Majcen (zasedba je tolkala torej menjala za trobento), bobnar Jože Zadravec ter – lahko rečemo tudi ‘slovenski John McLAughlin’, to je jazzovski kitarski akrobat in velemojster Igor Bezget (preverite njegovo supersonično ‘vozljanje’ v sklepni River With 2 Springs). Vsi ti glasbeniki so strogo urjeni jazzovski mojstri in ekspresivni domet, ki ga izzove njihov artizem je osupljiv. »Remote Proximity« (človek bi tole prevedel kot ‘oddaljena bližina’) prinaša tako nov artistično-kreativni korak na poti evolucije skupine navzgor. V kolikor o evoluciji lahko sploh govorimo. Gre le za moment, ki ga ujameš! Zdaj. To je mogoče tretirati kot najvišjo inštanco iskrenega prevajanja instinktov in občutij v glasbeno sporočilnost, ki se jim predaja glasbeni umetnik. Očitno sekstet to filozofijo prepuščanja zelo dobro razume, kar pa je tudi temelj artističnega doseganja svojskosti in samoniklosti.
Dušilka na trobenti v Tranquility jasno napove, da se je v obdobju med letoma 2020 do 2023 za Emil and the Detectives spremenilo marsikaj. Če se na tem delu album še odpira nekoliko sramežljivo in pod diktatom lenega ritmičnega ‘lizanjem open’ (‘metličenja’), kar vzbuja sentiment zakajenih čikaških nočnih kabaret klubov tridesetih let prejšnjega stoletja, je naslednja skladba, to je Back From Planet Serpo tisti del albuma, ki razgali v polni sferi novo kemično učinkovanje gradnikov prenovljenega seksteta. Vsekakor je s prihodom trobente in krilnega roga v glasbeno polje nove plošče in v kombiniranju s saksofonom, glede na predhodni album, izdatneje intenziviran duh be-bopa – pogojno povedano tisti oddaljeni in vedno dobrohotni in zaželeni duh Milesa Davisa, izjemno pa je odzivanje instrumentov na relaciji prve fronte, ki jo zastopajo Pečenko, Bezget, Zimič in Majcen, s čimer je potrjeno izjemno čvrsto in iskrivo kemično učinkovanje medsebojnih vezi v korelaciji ekspresivnega zaznavanja članov seksteta. To je pravzaprav odločilno!
Album nagovarja z organsko toplino, živo in živahno. Skupina je v prenovljeni podobi razvila izjemno kemijo med gradniki zvoka in to dostavlja glasbeno substanco vrhunskega vrvohodstva jazz rockovske fuzije, ki ne preneha navduševati. Dosega izjemno prožnost, člani pa si z duhovito iskrivim leskom podajajo improvizacijske vložke, ki so briljantno umerjeni z motivno formatiranostjo, tako da o kakšnih čudaških izpadih avantgardne fragmentacije in ‘free jazzovskih’ variacijah na albumu nikakor ne moremo govoriti. Emil And The Detectives dosegajo z novim albumom še več ekspresivne elastičnosti, obenem pa vseskozi vzdržujejo izjemen nivo poslušljivosti, saj se mojstri jazza vsak na svojem polju, vselej spretno vrnejo v vodilne motive, s katerimi vzdržuje skupina kompaktnost skladb. Tako lahko rečemo, da so vse po vrsti improvizcijsko razrahljane v ravno pravšnji meri. Obenem je treba poudariti, da funkcionira sekstet v prvi vrsti kot skupina in da v oziru doziranja z improvizacijskimi vložki noben izmed članov skupine ne izstopa.
Na slehernem koraku, v slehernem formatu in sleherni fazi razvoja tega albuma ga ni trenutka, ki ne bi poslušalca zasipal z zanimivostjo glasbene informacije. Kar pa nadgradi vse te (v tem eseju doslej opisane) superlative, pa je prevajanje prvinskega občutka. Tudi instinktov. Na tak način razvija album izjemno prevzetnost same glasbene substance, ki pelje in posrka vase. Vzbuja celo občutek spontanosti, čeprav o tem ne moremo govoriti. Recimo raje da serija nepredvidljivih obratov, trikov in fines, ki jih razvijajo Emil and the Detectives na »Remote Proximity«, vzbuja vseskozi izjemno privlačnost do uživanja ob poslušanju tega glasbenega izdelka. Nasploh zato ker se ekipa vseskozi otepa pobegov v možna polja čudaških eksperimentov.
»Remote Proximity« je za Emil and the Detectives nova glasbena zgodba. Nova platforma definicije glasbene izkaznice skupine. Nov artistični nivo nenehne spremembe, ki se odziva kot ‘perpetuum mobile’, ne priznava kalupov in omejevanja. Gre za fascinantno glasbeno delo s katerim je skupina vzpostavila novo vrhunsko kreativno glasbeno sfero, v kateri lahko tudi v prihodnje brezmejno ekspresionistično uživa, se ji predaja in jo neguje.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Tranquility
2. Back From Planet Serpo
3. Devided By Zero
4. Fuego Ondulado
5. Dark Matter
6. Ouroboros
7. River With 2 Springs
Zasedba:
Rastko Zager – bas kitara
Dejan Pečenko – Kurzweil klaviature, Hammond M3
Zdravko Zimič – saksofon
Igor Bezget – kitara, kitarski sintetizator B
Boris Majcen – trobenta, krilni rog
Jože Zadravec – bobni
