Nastopajoči: Omega Sun / The Winery Dogs
Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: nedelja, 29. 10. 2023
The Winery Dogs ponovno v Sloveniji! Drugi obisk ekipe treh glasbenih super Konanov – po tistem julijskem na festivalu Pivo in Cvetje v Laškem leta 2014, je vse od potrditve vnovičnega nastopa v naši državi, vzbujal izjemno zanimanje. Privabil je dobesedno celo glasbeno Slovenijo, ki da kaj nase v žanrih rocka in metala. Medgeneracijsko srečanje številnih glasbenikov, ki se udejstvujejo v različnih slovenskih skupinah, pa tudi širše. Med obiskovalci ni bil težko zaslediti niti obrazov, ki danes nekaj pomenijo tudi na mednarodni glasbeni sceni, kamor se tega večera prištevata tudi Tilen Hudrap ter Dino Jelusick. Sicer je vzbujal ta koncert zanimanje tudi s strani takšnih privržencev, ki prebivajo daleč na severnem koncu Evrope, kot je bil to obiskovalec iz Norveške. Ta je dan prej ‘vedril’ že na The Winery Dogs koncertu v Budimpešti in po koncertni predstavi v Ljubljani, brez dlake na jeziku izstrelil, da je bil ljubljanski koncert izveden na znatno višjem nivoju – a privarčujmo to navdušenje za drugo polovico te koncertne recenzije. Kup avstrijskih, hrvaških, italijanskih registrskih oznak na avtomobilih, ki so mdr. pridrveli tega večera v ljubljansko Šiško. Koncert je bil namreč kompletno razprodan.
Ura je osem zvečer. Na oder stopijo koprski Omega Sun. Silno prepričljivi slovenski doom in stoner metalci iz obale, ki so v letošnjem letu izdali svoj drugi studijski album “Roadkill”, so razpoložljive pol ure izkoristili v polnem iztržku. Predstavili so točke novega albuma, kot je bila uvodna The One in sklepna Early Morning, ter v vsem prepričali. Trio je v kulisi goste megle, skozi katero je mučno prodiralo nekaj žarkov reflektorske svetlobe pričaral jedrnat fokus in predanost glasbeni viziji za katero stojita oba studijska albuma. Čuti se, da je skupina na sceni že deset let in da je izoblikovala konkretno odrsko suverenost, saj je trio deloval zelo samozavestno in v izvedbi nabrušeno. Zvok skozi katerega so se valili mračno škripavi rifovski narivi, podprti z detonažo bobnov, voluminoznimi bas linijami ter pogubnim vokalom, je v vsem prepričal in prevzel. Ne glede na to, da so Omega Sun konkretno oddaljeni od glasbenega okusa večine, ki je tega večera prišli navijat za Portnoya, Sheehana in Kotzena, jim po predstavi nihče ni mogel oporekati kar se tiče primata izvedbene prepričljivosti. Odlični uvodni manever, ki je marsikoga ujel nepripravljenega na levi nogi, a mu obenem dostavil vrsto nove glasbene ‘razsvetlitve’. Omega Sun so definitivno ena tistih slovenskih skupin ‘uničujoče kotalečega jeklarstva’, z jasnim potencialom, da potrkajo na vrata širše mednarodne prepoznavnosti. Po koncertu ni manjkalo odobravanja s strani obiskovalcev, ki so do tistega trenutka že konkretno napolnili dvorano. Prav po plati glasbene promocije je bila ta predstava tako za Omega Sun nemara celo pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled.
The Winery Dogs so prišli na oder pet minut preko devete zvečer. Ljudje zlasti v sredini in v prvih vrstah padejo v manjši delirij že takoj, ko zavzemajo Portnoy, Sheehan in Kotzen svoje položaje. Da. Vse tisto kar dostavljajo trije albumi, na čelu z najnovejšim – v letošnjem februarju izdanim “III” (RockLine recenzija), je oživelo! Sledilo je 90 minut fuzije neslutenih erupcij prijemov progresivnega rocka, hard rocka, jazz rocka ter tudi bluesovskih fines, ki jo dostavi le edinstvena kemija te svete glasbene trojice. V hipu je postalo jasno znova, da so The Winery Dogs v živo še boljši, kot na studijskih ploščah. Gre lahko sploh bolje od tega? Pravzaprav ne.
Richie Kotzen, ki smo ga gledali mnogokrat v samostojni režiji (z njegovo spremljevalno ekipo), je v kombinaciji s Portnoyem in Sheehanom kazal precej drugačen obraz frontmana, kot je nemara kdo, ki ga še ni gledal z The Winery Dogs vajen. Toliko radoživosti, nasmehov, ki jih je delil s publiko in odkritega spodbujanja – kar sicer zahteva poza vsakega dobrega frontmana, je bila presenetljiva v primerjavi s tistim, blago plahim, tudi mrkim Richiejem ob izkušnji z njegovih samostojnih koncertov. Tu sta Sheehan in Portnoy, ki nista le intergalaktična glasbena Golijata v tehnično izvedbenem smislu, pač pa visoko rutinirana ‘entertejnerja’. Sloki in vitkostasi sedemdesetletnik – da pravilno berete glede Billyja (na desnici ne nosi zaman tatu ‘Relentless’ – neizprosen), je razorožil ponovno z demonstracijo neverjetne agilnosti v zapolnjevanju leve polovice odra (tako po dolžini, kot globini). Tudi Kotzen se je večkrat prestavil proti sredini, kjer je njegovo fascinantno soliranje prihajalo v še večji fokus koncertnega spektakla. In nenazadnje, tu je veliki Mike Portnoy, ki se je vsega dva dni pred ljubljanskim obiskom The Winery Dogs, ponovno priključil progresivnometalskim titanom galaksije Dream Theater. Z malo več, kot le osnovnim bobnarskim setom – več namreč pri The Winery Dogs ne potrebuje, je znova osupnil. Sheehan in Portnoy zagotavljata med koncertom tudi spremljevalne vokale. Portnoy uživa v petju, kar že vrsto let ni nobena skrivnost. Tako čemi njegov mikrofon na dolgi kljukasti premični rampi (recimo raje stojalu). Zanimivo je pri tem skozi koncertni nastop opazovati Portnoyevega bobnarskega tehnika, ki v ležečem položaju na blazini desno od Mikeovega sedišča vseskozi budno obrača to premično stojalo z mikrofonom. Takoj ko se Portnoy vključi s spremljavo na vokalu poleg, je mikrofon že pred njegovim nosom, sicer pa stoji za njegovim hrbtom. Si predstavljate katastrofo, da bi tehnik med koncertom izgubil osredotočenost in pozabil obrniti stojalo z mikrofonom v pravem trenutku v pravo lego?
The Winery Dogs imajo zunaj tri plošče. Tri fenomenalne dosežke, ki jih krasi unikat ekspresivne kemije. Ta kemija polnokrvno funkcionira na kreativnih relacijah treh neverjetno posebnih, slikovitih, visoko karizmatičnih in edinstvenih glasbenikih. Nihče jim ne pride blizu. Združeni v eno glasbeno telo na skupnem odru, dostavljajo dihjemajočo predstavo, ki jo je težko opisovati z besedami. Groove in drive sta izjemna in v stiku s koncertno predstavo neverjetne vibracijske igrivosti, iskrivosti in duhovitosti. Vsa ta podoživetost, za katero seveda stoji izjemna kilometrina in rutina, pa prestavi med koncertom publiko v svojevrsten svet. Ta hipoma posrka vase in zanj si ne želiš, da se kdaj konča. Obratno. Naj traja. Čim dlje. In prav taki koncerti dajejo potem občutek, da se v hipu odvijejo. Šov je izjemen in kot obiskovalcu ti ne dopusti niti enega samega samcatega trenutka v katerem bi bila opravičljiva poslušalčeva ležernost.
Kotzen je odpel briljantno. Neverjetno kam je Richie prišel s svojim vokalom skozi leta. Je izjemen. V vseh legah. In trio kot celota, se krepostno drži. Odrska forma je veličastna. Billyju ne bi nikdar pripisal sedemdeset let. Njegova solo točka je eden vrhuncev celotne The Winery Dogs predstave. Navadno so solo točke ‘kradljivci časa’. A ne v oziru Billyjeve solo točke, kot tudi ne Mikeove krajše bobnarske točke.
Ura in pol z nebes poslane nevihtne kanonade tega izjemnega tria ni prenehala in prenehala navduševati. Nenadoma pa so se po uri navdušujočega ekstra-terestričnega ‘granatiranja’ odpravili v zakulisje. Ostal je le še dodatek. Dve skladbi. Bluesovska Regret in bolščava visoko oktanska sklepna Elevate (obe iz istoimenskega studijskega prvenca). Konec.
Skupina ni skrivala velikega navdušenja nad izjemnimi odzivi publike v nabito polni in razprodani dvorani CUK Kino Šiška. Člani so takoj po koncertu podelili nekaj prisrčnih in slikovitih pozdravov množici v prvih vrstah, Billy pa je pristopil do mikrofona in pozdravil v slovo na moč posrečeno: “Ljubljana! Hvala vam!” Človek bi ga vzel kar za svojega in mu dodelil slovenski potni list.
Vprašanje je kdaj in koliko časa bo trio, sploh po vrnitvi Portnoya k matičnim Dream Theater, v prihodnje še našel in kdaj se bodo The Winery Dogs, še vrnili na novo turnejo, če sploh. Za Billyja vemo, da se bo kmalu vrnil v Ljubljano, kjer bo 4. 4. 2024 nastopil prav v CUK Kino Šiška na poslovilni Mr. Big turneji. Pod sklepno črto. Izkušnja z The Winery Dogs ostaja torej pojem glasbenih sanj, ki (p)ostanejo resničnost. Upajmo le, da to druženje z The Winery Dogs v Ljubljani ni bilo zadnje.
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik (plus Edita Klemen: 34, 35, 36)
The Winery Dogs setlista:
1. Gaslight
2. Xanadu
3. Captain Love
4. Hot Streak
5. Desire
6. Mad World
7. Stars
8. Damaged
9. Drum Solo
10. The Other Side
11. Bass Solo
12. The Red Wine
13. I’m No Angel
14. Oblivion
—dodatek—
15. Regret
16. Elevate
