Založba: Napalm Records
Datum izida: 17. 3. 2023
Produkcija: Sascha Paeth
Dolžina albuma: 52.55 min
Zvrst: Power Metal
Ocena: 8.5/10
Kamelot, priljubljeni simfonični power metalci, so se sredi letošnjega marca vrnili s svojim 12. studijskim albumom »The Awakening«. Pet let smo čakali nanj. Bend je album želel izdati že dve leti prej, a je počakal, da se življenje na planetu (vsaj za silo) ‘normalizira’. Gre za album, ki gotovo velja za zelo močan dosežek. Prinaša prepričljivo serijo powermetalskih koračnic med katerimi se lahko nekatere mirne duše kosajo tudi s starejšim materialom. Tistim, ki sega vse tja do albuma »The Black Halo« (2005). Obenem prinaša vsaj takšno privlačnost in navdahnjenost, kot prvi Kamelot album s Tommyjem Karevikom na vokalu – to je »Silverthorn« (2012).
Uvod in izhod prinašata dve točki. Pompoznost to zahteva od epsko simfonične identitete skupine. Zato je pravih skladb na »The Awakening« ‘le’ enajst. Album poleti visoko na krilih z The Great Divide, ki je klasična Kamelot himna. Skupina je tu uporabila preverjen koncept – recimo svojo polno vžigajočo formulo komponiranja. Tu so Kamelot (bili vedno) najbolj prepričljivi. Grabežljiv refren, ki hipoma zleze pod kožo in dvigne razpoloženje na albumu na najvišjo točko. Eventide vzdržuje grabežljivi format visoko vzpostavljene kulise bombastičnega pompa, ki je značilen za Kamelot. Tudi srednje hitra One More Flag In The Ground sledi naelektrenemu vzdušju, ki je vzpostavljeno v uvodnem delu album predvsem zahvaljujoč novemu izvrstnemu refrenskemu napevu, ki velja za enega najbolj grabežljivih in prevzetnih na celotnem albumu. Atmosfera v tej skladbi nagovarja mistično, mračno, medtem ko grabita pomp in drama teater znova v polnem izkupičku, komad pa celo (nehote) vleče na nekaj, kar bi lahko skomponirali kakšni Evergrey. Simfonični juriš požene na albumu znova v višji prestavi četrta (z uvodom vred peta) skladba albuma, to je Opus of the Night (Ghost Requiem), ki zgolj potrjuje, da so Kamelot tokrat dostavili album z resnično prepričljivo komponistično zasnovo, da o briljanti produkciji, do katere (ko nanese debata na Kamelot) vselej gojimo visoka pričakovanja niti ne debatiramo. Tudi ta skladba dostavi nov refren, ki je urezljan po formuli po kateri so Kamelot cenjeni in prepoznavni in komad ob katerem se bo dlaka naježila zlasti starejšim fenom. Izjemen jurišno prepričljiv prvi del novega Kamelot albuma ublaži šele baladna Midsummer’s Eve. Vendar sta tu za njo že Nightsky in Bloodmoon, ki dvigujeta album na zaželeno atmosferično grabežljivost, mdr. zahvaljujoč tudi komponističnim izkušnjam kako spraviti od sebe nalezljiv in hipoma učinkujoč refrenski napev In če imaš v ekipi še Karevika z izjemno vokalno karizmo in teatralnim žarom, dobiš seveda malodane sanjsko kombinacijo.
Na albumu »The Awakening« je z ekipo sodeloval cel dodatni garnizon glasbenikov, ki so prispevali svoje deleže v zahtevah po zadostitvi visokih kriterijev, ki jih diktira Youngbloodov perfekcionizem. Gre za uigrano ekipo. Ko preletiš imena, se ve kdo je kdo v power metalu. In ne glede na to da je šef skupine Youngblood doma iz Floride, zvenijo Kamelot tudi tokrat neverjetno evropsko. Album je prepoznavno ‘Kamelotski’, obenem pa dostavlja uvid v neusahljivo srž po preizkušanju nepreizkušenega, kolikor ti pač receptura žanrske šablone power metala to lahko dopusti. V zaključnem delu power metalski marš nekoliko popusti. Zavoljo baladne Willow in pa sklepne My Pantheon (Forevermore), ki je v komponističnem oziru moment, kjer si je skupina dovolila nekaj novih manevrov. Dodani izhod – Ephemera (Occlude) tak občutek (da se bombastična narava v sklepnem delu ustavlja) zgolj intenzivira.
Čakanje na »The Awakening« se je izplačalo. Ni govora o tem, da je na njem ostalo še nekaj rezerv, vendar pa je v večinskem deležu oddelan na visokem nivoju. Z odlikami. V zvočno producentskem oziru, vseh dodanih finesah znotraj izpiljenih aranžmajev, tu pa je tudi fenomenalni Karevik, ki v nobenem primeru ni Khanova senca, pač pa vokalist s svojo izdelano karizmo in svojim ekspozejem polnim strasti in emocij. Album, ki bo moral dolgoletne privržence skupine zagotovo več kot zadovoljiti.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Overture (Intro)
2. The Great Divide
3. Eventide
4. One More Flag In The Ground
5. Opus of the Night (Ghost Requiem)
6. Midsummer’s Eve
7. Bloodmoon
8. NightSky
9. The Looking Glass
10. New Babylon
11. Willow
12. My Pantheon (Forevermore)
13. Ephemera (Outro)
Zasedba:
Tommy Karevik – vokal
Thomas Youngblood – kitara
Sean Tibbetts – bas kitara
Alex Landenburg – bobni
Oliver Palotai – klaviature, orkestracije, zborovsko petje na skladbi št. 10
Sodelujoči glasbeniki:
Florian Janoske – violina na skladbi št. 6
Brian Howes – spremljevalni vokal na skladbi št. 4
Kobra Paige – operetni vokal na skladbi št. 4
Miro Rodenberg – dodatne klaviature na skladbi št. 4
Svenja Kehder – zborovski vokali na skladbi št. 10
Chris Fenske – zborovski vokali na skladbi št. 10
Tina Guo – čelo na skladbah št. 5 in 6
Simone Simons – vokal na skladbi št. 10
Melissa Bonny – vokal na skladbi št. 10
Oliver Hartmann – spremljevani vokal
Herbie Langhans – spremljevalni vokal
Ina Morgan Vocals – spremljevalni vokal
Sascha Paeth – dodatne kitare, spremljevalni vokal
