Založba: Atomic Fire
Datum izida: 11. 11. 2022
Produkcija: Epica in Joost van den Broek
Dolžina albuma: 35.51 min
Zvrst: Simfonični Metal
Ocena: 9/10
Živimo v svetu, ki ga sodobna družba in turbo kapitalizem čedalje bolj razdirata, oglasi po vseh medijih pa nam prodajajo zgodbo o uspehih posameznika. A ljudje smo družbena bitja, ki smo tisočletja preživeli kot družba in ne kot osamljeni volkovi tavajoči po gozdovih. Sodelovanje je glavni aspekt uspešne družbe, česar se zavedajo tudi Epica. Skupina je v preteklem letu praznovala svojo dvajseto obletnico delovanja, k praznovanju pa so povabili različne glasbenike, s katerimi so se v teh preteklih dveh desetletjih srečevali na glasbeni poti, rezultat pa je EP imenovan ‘The Alchemy Project’.
EP se prične z ‘The Great Tribulation’ – sodelovanje z italijanskim simfoničnimi death metalci Fleshgod Apocalypse. Medtem ko se sam uvod prične v tipičnem Epica stilu s Simone in zborovskim petjem, pa se le-ta hitro preobrne v precej mračnejše vode, kjer se iznad divjanja blast beatov izjemno dobr prepletata kakopak kontrastna vokala Simone in Francesca, v zborovskih delih pa je slišati tud moč soprana Veronice Bordacchini.
“Dancing on ruins in search of more power
But we have forgotten to water the soil that forgives
Let it live”
Mešanje tako različnih glasbenikov z Epico seveda povzroči tudi glasbene odklone, katere običajni poslušalci skupine niso vajeni, so pa le-ti lahko zelo zanimivi. Pri ‘Wake the World’ namreč sodelujeta švedski pevec Tommy Karevik (Kamelot) ter klaviaturist Phil Lanzon (Uriah Heep). Skladba sicer ostaja simfonična, a bolj rockerska kot metalska, prav Lanzonovo klaviatursko muziciranje pa celi zadevi pridoda prav progesivni občutek, Tommyev power metalski vokal pa gre z roko v roko s Simoneinim.
“Can we cure our pain with harmony?, (You are never gonna change your world)
Ride the waves, for human eyes remain to see, blindly, (You are vulnerable)
Will we paint the sky in symphony?, (Music cannot redeem)
Can our music heal the world?”
Sledi še ena zelo posrečena in poskočna skladba – ‘The Final Lullaby’. Gre za sodelovanje z norveškimi alt metalci Shining in sama glasba močno spominja na njih, celo tako močno, da si drznem reči, da če ne bi bilo Simoneininga vokala, bi jo težko pripisal Epici. In še enkrat se potdri odlično ujemanje različnih vokalov, seveda pa ne bi bilo Shining brez Munkebyevega saksofona, ki res doda piko na i!
“So here we are, hand in hand, Watching the world end
The rain is pounding down on us from a broken sky, But we will live somehow”
EP se nadaljuje zelo umirjeno in z vokalnim poudarkom s ‘Sirens – Of Blood and Water’. Gre za mistično prepletanje treh izvrstnih vokalistk; poleg Simone še njene sorojakinje Charlotte Wessels (ex-Delain) ter danske Amalie Bruun (Myrkur).
“We are the sisters of the sea, Inside the waters we are free
You ride the currents of my tears, As our goodbye is drawing near
We are the children of the sky, Come earn a soul that never dies”
Po nekaj nežnejših melodijah pa se EP obrne na “temno” stran. ‘Death is Not the End’ je namreč hitra in udarna skladba, v kateri glavni vokal prevzame divji Björn “Speed” Strid (Soilwork) in zdi se, kot da je Simone potisnjena v ozadje, na kitari pa skupaj z Epico igra še Frank Schiphorst, ki je tudi sočlan Epicinega ritem kitarista in dežurnega growlerja in soustanovitelja Marka Jensena, v nizozemski skupini MaYan.
“Breathe through my final breath, Fear of a never-ending trail of tears
Death is not the end, Blood all over your hands
Guilt preserves the pain, and I can’t make amends
Catch that final breath, Mortal death is near”
Če nas je Strid odpeljal v trše vode, pa nas ‘Human Devastation’ odpelje pravzaprav kompletno iz sfere Epice. Gostujoči God Dethroned in pevec Sven de Caluwé (Aborted) namreč skupaj z instrumentalnim delom Epice oddrvijo na slabe tri minute dolgo death metal divjanje, ki ga od teh nizozemskih simfonikov nismo še nikdar slišali, še manj pa pričakovali.
“Madness around me, radiation frying our brains
Knowledge deceiving, sources manifesting hate
Madness within me, every day goes on and on
Madness within you, apathy is dooming”
V že v uvodu v zadnjo skladbo, ‘The Miner’, atmosferične kitare napovedo povezavo na finske melodeath prvake Insomnium. Zvok se nato preko modernejših melodij podkrepljenimi s sample-i podloži pod spoj kombinacije vokalov Simone in Asima Searaha (Damnation Plan, ex-Wintersun), ki pa jih prekinja v bolj distorziranih prehodih Niilo Sevännen (Insomnium).
“Suffocated by misery
In search of the endless treasure
All that glitters is not gold”
Epica so na svojevrsten način proslavili svojih prvih dvajset let in ni videti, da bi se ustavljali. Drzna izbira glasbenikov in stilov, s katerimi so se soočili pri ustvarjanju tega EPja pa da vedeti, da ne poznajo kreativnih meja – to je seveda dobra novica za skupino, verjetno pa ne za vse njihove ljubitelje. A kjer se konča eno poglavje, se prične drugo in komaj čakam na nadaljna njihova ustvarjanja – vprašanje se poraja le, če oz. kako bomo lahko prisluhnili temu projektu v živo.
Avtor: Sebastijan Videc
Seznam skladb:
1. The Great Tribulation (feat. Fleshgod Apocalypse)
2. Wake the World (feat. Phil Lanzon & Tommy Karevik)
3. The Final Lullaby (feat. SHINING (NOR))
4. Sirens – Of Blood And Water (feat. Charlotte Wessels & Myrkur)
5. Death is Not the End (feat. Björn “Speed” Strid & Frank Schiphorst)
6. Human Devastation (feat. God Dethroned & Sven de Caluwé)
7. The Miner (feat. Asim Searah, Niilo Sevännen & Roel van Helden)
Zasedba:
Simone Simons – vokal
Mark Jansen – ritem kitara, growl vokali
Coen Janssen – klaviature
Ariën van Weesenbee – bobni
Isaac Delahaye – solo kitara, spremljevalni vokali
Rob van der Loo – bas kitara
