Krogla za valentinovo v Zagrebu (2023)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2023
0 743

Nastopajoči: Atreyu, Jinjer, Bullet For My Valentine
Prizorišče: Zagreb / Tvornica kulture / Hrvaška
Datum: sobota, 11. 2. 2023


Pred štirimi leti, bilo je – ne boste verjeli, prvega aprila 2019 ko še nihče ni slutil v kaj nas nameravajo pahniti svetovni kolovodje življenjskega stila na planetu Zemlja (stila vzeto s človeškega gledišča), so Bullet For My Valentine dvignili ‘v luft’ streho ljubljanskega CUK Kino Šiška. Takrat so predstavljali album “Gravity” (2018).

Potem se je zgodilo. In turneje so bile prestavljene. In znova prestavljene. In čakali smo. Na paket, ki je tako naposled skoraj na Valentinovo, končno prinesel v Zagreb pravi mali festivalski spektakel v katerem so se znašli vsi doma, ki spremljajo moderne vzgibe v metalu. Kombinacija Bullet For My Valentine, Jinjer in Atreyu vabi z več aspektov različne profile ljubiteljev višje doze decibelov. Atreyu veljajo danes za kultno zasedbo, ki je na nek način so-orala ledino metalcore žanru, Jinjer znatno mlajšega nastanka, so hipoma meteoritsko zasijali po absolutnem unikatu, ko govorimo o dostavi visokih standardov sodobne zvočne estetike združevanja tehnično izvedbene bravuroznosti, pretkano vpetega medžanrskega koketiranja, ter modernih dometov ki jih diktira metal(core), medtem ko velja za Bullet For My Valentine, da so pravzaprav ena bistvenih zasedb, ki je zlasti v prvi postmilenijski dekadi s svojim delovanjem prispevala k razmahu in izjemni popularizaciji žanra. Vrli Valižani, delujoči od leta 1998 dalje, so namreč hitro preraščali v eno največjih skupin modernega metal žanra. V skoraj 25 letni karieri delovanja so prodali preko 3 milijone studijskih albumov, v žepu imajo tudi tri albume z zlatim certifikatom. Zaradi sloga jih uvrščajo kritiki med pionirje britanskega modernega metalcore zvoka, kar so Bullet For My Valentine pravzaprav definirali s klasičnim albumom “The Poison”. Novi studijski album je poimenovan po skupini, pri tem pa gre obenem zelo verjetno za najmočnejši in najtrši dosežek v njihovem diskografskem katalogu v zvezi s čimer je skupina namignila že ob izidu odličnega singla Knives. Novi album je torej za BFMV vrnitev h elementarnosti.

A pojdimo po vrsti. Ura je sedem zvečer. Vrata Tvornice kulture se odpro in ta se prične pridno polniti. Zakaj? Čez pol ure zaigrajo namreč že Atreyu. In publika jih ni pozabila. Do pol osme je bilo prizorišče namreč zapolnjeno do dveh tretjin kar pomeni, da si je šlo obetati že z Atreyu konkreten uvodni koncertni ‘šrapnel’. In res je bilo tako. Bend pa je pred tem prihodom na Evropska tla, moral preiti skozi nekaj adaptacij. Leta 2020 jih je namreč zapustil regularni, ustanovni član in vokalist Alex Varkatzas. Mož, ki je skrbel za vreščavi vokal v skupini. Brandon Saller, ki je ob Varkatzasu skrbel za čisti vokalni pristop, se je moral odpovedati bobnanju, saj je skupina morala zapolniti vrzel frontmana. Saller je tako prevzel vlogo moža, ki drži publiko med nastopi ob sebi. Vreščave vokale je po novem prevzel na svoja pleča basist Marc “Porter” McKnight. Manjka še? Bobnar seveda. Atreyu so svoj zadnji in skupno osmi studijski album “Baptize” (2021) posneli z novo pridruženim članom in bobnarjem, ki sliši na ime Kyle Rosa. Ta je torej grel stolček tudi v Zagrebu, medtem ko je Saller torej stopil v 110% vlogo frontmena.

V siju zaslepljujočih svetlobnih snopov je skupina odprla koncert z ‘a capella’ uvodom nove Strange Powers Of Prophecy, ki pa se ni prelila v Save Us, kot bi narekoval najnovejši album, pač pa je bend preizkusil takoj publiko s singlom Becoming The Bull, ki izvira iz zlatih časov albuma “Lead Sails Paper Anchor” (2007). Kitarista Travis Miguel in eden od šefov skupine, karizmatični šegavi in odrsko vsepristotni Dan Jacobs, brez katerega si Atreyu ne gre predstavljati, sta se razletela. Bend je uporabljal dodatne podeste, s čimer so Atreyu intenzivirali samo vzdušje svojega razgretega stampeda. Saller je sestopil z odra med The Time Is Now (“In Our Wake”, 2018) in se sprehodil skozi foto pit na levi konec ‘velikog pogona’, hkrati prepeval med publiko in jo posledično dvigoval. Bend ni imel mnogo časa. Pol ure. In tega je bilo treba maksimalno izkoristiti. Atreyu so odlični zabavljači. Že pogled na Jacobsa deluje kot pogled na katero od naslovnic punk rockerjev The Exploited. Da ne govorimo o trikih s katerimi so konkretno podžigali publiko. Čuti se, ne le rutina, pač pa izjemne izkušnje. Atreyu so veterani. In Saller uživa ko mu publika je iz roke. Atreyu so bili deležni dostojne zvočne umestitve v prostor. Nemara bi jim človek kanček navil le base. Bend je kompakten, odlično uigran ter neverjetno teatralen in zabaven. Dvigne te. S pozitivizmom in ščepcem zafrkljivega obešenjaštva s katerim dozira svoje predstave. Jacobs je razkazal tudi svoje solistične vrline. V recimo kultni Ex’s And Oh’s iz “A Death-Grip on Yesterday” (2006), kjer je v publiki že konkretno vrelo. Sledi Save Us. Nova skladba z grabežljivim refrenom, ki je svojo nalogo odlično opravila. Skupina je predstavila še popolnoma nov single Drowning – muzikalno nalezljiv (tu se je s svojim vreščanjem izkazal zlasti basist Porter). Bend se je poslovil z zafrkljivim uvodom, ko se je lotil I Wanna Dance With Somebody (Who Loves Me) – izvirnik pripada pokojni Whitney Houston ter opozoril, da se nahajamo v času ‘valentinovanja’ kar je sprožalo kup prikupnih razgledov zabave, vso reč pa je skupina še zadnjič dvignila v vrhunec nastopa, ko je zaigrala Blow in se vrnila na kultni album “Lead Sails Paper Anchor”. Atreyju ohranjajo odlično formo. Očitno je klima v ekipi odlična, poraja se nov material, Saller je uspešno presedlal na mesto frontmana in premešane energetske silnice so po novem zelo dobro razmeščene. Več kot odlično ogrevanje v ….

… prihod Jinjer. Treba je poudariti da je veliko obiskovalcev prispelo v Tvornico kulture pravzaprav v prvi vrsti zaradi Jinjer. Ni treba dodajati, da je bila Tvornica kulture tudi razprodana. Zaradi Jinjer in Bullet For My Valentine in seveda zato, ker gre za klubski (manjši) plac. Prizorišče je pokalo po šivih preden so Jinjer zavzeli oder. Pričakovanja so bila izjemna. Bend je v petih albumih nanizal konkretno artistično rast. Zlasti album “Macro” je poudaril, da so Jinjer skupina, ki se ne brzda v eksperimentiranju. Novi album, to je “Wildflower”, vzdržuje ta nivo, to usmeritev, ta pogum. Da so Jinjer Ukrajinci iz Donetska, že veste. In ne. Skupina se je držala stroge profesionalnosti. Tatiana je malo govorila, veliko pela in tudi ostali trije tovariši so veliko igrali. Razgled na publiko je ujel vsega eno osebo ovito v ukrajinsko zastavo. Ostalo preskočimo. Sodi v kak drug debatni krožek.

Kvartet je imel na razpolago 40 minut, ki jih je zapolnil s konkretnim programom in predstavo. Tatiana je neverjetna. Ko te odpelje v soul, R&B sfere s svojim gostolečim prekrasnim vokalom, se prelevi v naslednjem hipu v peklenščka absolutne teatralnosti z growlom, ki bi brez težav lahko pariral žanrskim prijemom ‘death metala’. A kot povedano. Jinjer ne sprejemajo mnogo omejevanja in žanrski preskoki niso nobeno presenečenje. Ogromno ‘krivde’ odnese pri tem fenomenalni basist Eugene Abdukhanov, ki daje s svojo potentno prezenco vseprisotni vibracijski pečat sami glasbi. Ta nosi bolščavi ‘groove’. Z masivno niže intonirano hiperplazijo kitarskega fraziranja, je kemično učinkovanje znano. A tudi v trenutkih, kjer se kitara potuhne v sfere akustike in celo jazzovskega ‘flirtanja’, razvija bas kitara toliko prodornejšo noto funk volumna. Bend je uvodoma spravil k višku publiko, saj je odprl nastop kar s skladbo studijskega prvenca “Cloud Factory” Who’s Gonna Be The One, ki je potrdila svojo ‘ponarodelost’. Odziv je bil izjemen.

Glede na evolucijo skupine tako ni presenetilo. da so Jinjer pretežno izvajali material iz zadnjih dveh albumov, kar jasno nakazuje, da zna skupina v prihodnje v artističnem smislu še presenečati. Publika se je dodobra predramila pred koncem, ko se je bend lotil skladbe Pisces iz drugega albuma “King of Everything” (2016) in konkretno sodelovala z bendom.

Privrženci skupine so definitivno prišli na svoj račun. Jinjer sodijo namreč s svojo eklektično naravo glasbene obrti ne le med posebneže modernih sfer metala, pač pa tudi skupino, ki s svojim izzivalnim in radovednim artizmom, postavlja iztočnice novim razvojnim standardom. Bend je odličen, karizmatična Tatiana je odnesla znova glavnino pozornosti. Tako je tudi prav.

Bullet For My Valentine so v svoj, lahko že uvodoma rečemo zmagoviti nastop, vstopili suvereno in strogo profesionalno. Čuti se, da je bend ogromno preigral in da je videl tako rekoč vse. Največja in najmanjša prizorišča. Bullet For My Valentine so pretkano razmestili repertoar. Prednjačil je najnovejši istoimenski album, vendar pa skupina natanko ve kaj vžiga pri oboževalcih, zato je z materialom albuma “The Poison” dostavila obvezne vžigalce: 4 Words (to Choke Upon), All These Things I Hate (Revolve Around Me), Suffocating Under Words of Sorrow (What Can I Do) in Tears Don’t Fall, ob tem pa še tri favorite albuma “Scream Aim Fire”: naslovno skladbo, Hearts Burst Into Fire in Waking the Demon.

Nič ni moglo iti narobe. Bend je postregel z odličnim zvokom in odlično dnevno razpoloženostjo. Na krilih favoritov med katerimi se je odlično razporejal material najnovejšega albuma in predhodnika “The Gravity”, preprosto ni mogel storiti kiksa, napake. Uigranost ekipe je fenomenalna, vokal Matthewa Tucka je zavzeto kombiniral z vreščavimi vskoki basist Jason James, medtem ko je Michael Paget imponiral z izjemno zavzetostjo fraziranja, kar je doziral z dlakocepsko natančnim soliranjem. Domet muzikalnosti je pri Bullet For My Valentine posebej poudarjen, zato prihaja v takšni ‘trivialnosti’, vnos razgibanosti ter iskanja duhovitih rešitev v slikovitih prehodih s strani odličnega bobnarja Michaela Thomasa, toliko bolj do izraza.

Kot povedano. Odličen zvok, pravšna zmes zimzelenov železnega repertoarja ter novotarij, bravurozna uigranost in seveda dlakocepski perfekcionizem. Pravzaprav optimum. V odlični formi so se znašli tega večera Bullet For My Valentine v Zagrebu. In narod? V transu. Izzivanje ‘circle pitov’ po naročilu Tucka? Kadarkoli. In energija v Tvornici? Naravnost nora. Podobna občutja je prinesel že obisk njihovega koncerta pred slabimi štirimi leti v Ljubljani, to pot pa so bila občutja še bolj intenzivirana. Preprosto zaradi tipa prizorišča in še ‘večje utesnjenosti’. Ljudje so se basali kot šibice, a hkrati v en glas prepevali besedila. V transu. Občutek je bil še bolj prevzeten in pečaten.

In tu je že dodatek. Od kje neki? Your Betrayal iz tretjega albuma “Fever” je spravil znova kvišku celo dvorano, ki je domala preglasila Tucka. In potem ‘železna’ Tears Don’t Fall! Z akustičnim uvodnim delom… Privrženost publike je ponesla razpoloženje v dvorani in vsa občutja vred na do najvišje točke. To je tisto po kar prideš na koncert. Divji oboževalci, ki znajo vse na pamet in na drugi strani odlično razpoložena skupina. Vsi uživajo. Vsi podžigajo drug drugega. Kamorkoli seže pogled. Refren v Tear’s Don’t Fall je skupina prepustila publiki! Neverjetno. Bend se je za veliki finale vrnil k skladbi Waking The Demon (“Scream Aim Fire”) in s ‘finalno kroglo’ ter uro in pol dolgim nastopom pričaral pravo koncertno zmagoslavje v Tvornici kulture. Še zadnji ‘circle pit’ in skorajda topovsko granatiranje bobnov, ki je nudilo kontrastno opornico prvi frontni liniji, z eksekucijo v brezhibni zaključek.

Bullet For My Valentine so tega večera še enkrat več dokazali, da jim je v intenziteti koncertnih predstav le malokdo enak. Le malokdo jim pride blizu. Na krilih tako močnih favoritov železnega repertoarja in z nezmanjšano ostrino novega materiala, ki se ulito veže s klasikami, je izvedbena zmagovitost tako rekoč zagotovljena. To so torej tisti koncertni prizori, kot si jih le želiš in po katere prideš! Triumfalno!

Avtor: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Setlista Atreyu:
1. Strange Powers of Prophecy
2. Becoming the Bull
3. The Time Is Now
4. Ex’s and Oh’s
5. Save Us
6. Drowning
7. Battle Drums
8. I Wanna Dance With Somebody (Who Loves Me) (orig. Whitney Houston) / Blow

Setlista Jinjer:
1. Who’s Gonna Be the One
2. Copycat
3. Home Back
4. Judgement (& Punishment)
5. Pit of Consciousness
6. Perennial
7. Dead Hands Feel No Pain
8. Pisces
9. Call Me a Symbol

Setlista Bullet For My Valentine:
1. Knives
2. Over It
3. Piece of Me
4. Words (to Choke Upon)
5. You Want a Battle? (Here’s a War)
6. Hearts Burst Into Fire
7. The Last Fight
8. Shatter
9. All These Things I Hate (Revolve Around Me)
10. Scream Aim Fire
11. Suffocating Under Words of Sorrow (What Can I Do)
12. Rainbow Veins
13. Don’t Need You
14. Death By A Thousand Cuts
—dodatek—
15. Your Betrayal
16. Tears Don’t Fall (z akustičnim uvodom)
17. Waking the Demon


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki