Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 7. 5. 2021
Produkcija: Robert Wright
Dolžina albuma: 55.12 min
Zvrst: AOR/art rock
Ocena: 9.5/10
Včasih stvari niso tako enoznačne in hipoma razvozljive, če nalepiš glasbeni substanci AOR etiketo. Da, to je tisti arhaični žanr, že davno tega pahnjen v glasbeno podzemlje, katerega fosilizirane in fosilne ostanke danes spremljamo le še redki glasbeno vzdraženi dedki, pa še to zavoljo nostalgije zlatih osemdesetih. Superioren dokaz za to, da je oznaka AOR ne pove zadosti (ali dovolj), je drugi studijski album zasedbe Save The World. Tako kot je bil že prvi, ki na se nam je pred štirimi leti, ko je izšel, tudi nekako izmuznil. Prvi se je imenoval »One«, drugi se imenuje »Two«, kar niti ni izkaz posebno bogatega smisla za (bujno) domišljijo na individualni ravni je pa vsaj nazoren dokaz, da akterji niso zmožno le strojnega koraka, pač pa da znajo tudi šteti (vsaj do števila dve). Onkraj tovrstnih izbruhov sarkazma, je vredno takoj izpostaviti, da z Danom Traceyem in Robertom Wrightom ne gre češenj zobati, saj je sedaj že več kot očitno, da pišeta briljantno glasbo in briljantne albume. »Two« sledi glasbeni avri prvenca. Za njim ne zaostaja. Še jasneje in še bolj čvrsto definira artistični domet projekta, in ga v gošči današnjega melodičnorockovskega oziroma AOR podtalja, postavlja na svoje mesto.
Če postojimo za mimobežni hipec še malo pri faktografiji, je Save the World duo, ki ga zastopata glavni komponist Dan Tracey in Robert Wright. Dan Tracey je visoko cenjen in priznan komponist, pevec in kitarist. V karieri je prispeval plejado glasbe za odmevne televizijske šove in filme, prav tako pa igral in snemal s priznanimi glasbeniki. Trenutno je kitarist in vokalist v zasedbi Alan Parsons Live Project. Robert Wright je opozoril nase tako na odrih, kot v studiu, saj gre za multi-instrumentalista, komponista, ki se je zelo uspešno preizkušal zlasti v sferah county glasbe, kjer je s svojim doprinosom, ne le zgledno obogatel, pač pa pobral tudi kup platinastih in zlatih albumov.
AOR z elementi pop glasbe, kjer oba glasbenika zelo rada prefinjeno podtikata linije, ki izhajajo iz jazz glasbe je svojevrstni konglomerat z močno definiranim art rock značajem in svojevrstno karizmo. Ko se album prične vrteti postane hitro jasno, da stojita za njim ne le dva izjemno talentirana, pač pa izkušena glasbena komponista in studijska guruja, ki sta rasla ob zvokih The Beatles, The Bee Gees, vsekakor pa tudi ob zvokih progresivnega rocka in arena rocka sedemdesetih, ki je v tistem času mdr. navrgel tudi prekurzorsko zasedbo Boston. Slednji niso omenjeni zaman. Skladba Man on an Island, ki jo najdemo na albumu Two«, je vrsta posvetila skupini Boston, saj »strupeno« vleče na naslovno skladbo Boston albuma »Don’t Look Back« (1978) – sploh mid-eight pasaža, kjer je bombastika komada ritmično okrepljena tudi z dodanim ploskom rok. Gre sploh lahko bolj rustikalno od tega? Obvezno morajo ta album preveriti tudi ljubitelji zgodnjih Night Ranger (Denslow Park, Miss Muse ali sklepna Who’s That Girl delujejo kot nenapisani hiti singla prvih dveh Night Ranger albumov). Art značaj in tendenca, ki v blagih odtenkih povsem nevsiljivo odstirajo tendence po progresivnorockovski avri, s prefinjeno podtaknjenimi linijam, ki izhajajo iz jazz glasbe, bodo privlačne za ljubitelje Toto in Alan Parsons Project. Oba glasbenika pa ob vsem tem posedujeta tudi izjemen občutek za aranžersko implementacijo harmoničnih napevov, ki bodo seveda rajska mana za vse privržence AOR glasbe, pa četudi sem obvezno prištejemo še kakšne Def Leppard, pa tudi Ricka Springfielda.
Suma sumarum, gre za neverjetno dovršen glasbeni west–coast AOR in art rock konglomerat izgubljen v času in prostoru. Posebno navdušuje ravno zato, ker s pravimi vzvodi na pravih mestih, to je s slikovitimi rešitvami bogato kontemplativnega zaznavanja žanrskih fines jazza, popa osemdesetih, art/prog rocka, pravšnje draži. Tracey in Wright sta v tem početju izjemno delikatna in pretanjena. Prav zato njuna glasbena formula, ki v osnovni izhodiščni šabloni gravitira sicer k AOR žanru, tako uspešno vpija, oziroma v svoji ekspresivni podobi tako uspešno prenaša in prevaja druge žanrske elemente. Takšno spravljivost pa je, sicer v visoko specifični žanrski podobi AOR glasbe osemdesetih, silno težko dosegati. Album tipa “Two” iščeš danes z lučjo pri belem dnevu. So refleksija nekih oddaljenih časov, ko je bil svet malo bolj normalen in zdrav in edinstven odsev generacije glasbenikov, ki so teenagerstvo preživljali v sedemdesetih. Zato nosi tudi v mračnem letu 2021 vsekakor veder in optimističen karakter, kar se z glasbenim dosjejem dvanajstih, vrhunsko izpiljenih točk (tudi po briljantnem dometu produkcije), veže kot ključ s ključavnico. Da. Od tu dalje ni več težko reči, da bolje od tega ne gre ali vsaj, da gre od tega, kar je ujel album »Two«, zelo težko bolje.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Camera Obscura
2. Bones
3. Miss Muse
4. Defenders Of The Faith
5. Daphne Blue
6. When Amanda Hits The Stage
7. Man On An Island
8. Longer
9. Denslow Park
10. Automaton
11. Illuminati
12. Who’s That Girl
Zasedba:
Dan Tracey – vokal, električne in akustične kitare, klavir, sintetizatorji Hammond B3 orgle, spremljevalni vokal, tolkala
Robert Wright – bobni, tolkala, bas kitara, vokal, sintetizatorji, Taurus pedala, spremljevalni vokal, dodatne kitare, godalni aranžmaji
sodelujoči glasbenik:
Jon Wysocki – dodatni bobni
