Založba: SPV/Steamhammer
Datum izida: 16. 10. 1997
Produkcija: Glenn Tipton
Dolžina albuma: 58.13 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 8.0/10
Resnično sem bil šokiran in popolnoma obupan, ko sem leta 1997 prvič poslušal to ploščo. No z leti sem se očitno uspel naučil poslušati z ljubeznijo tudi bolj ekstremne stvari v metalu in tako postaja ta recenzija z moje strani smiselna, saj gledam na “Jugulator” končno brez frustracij v slogu: “Buhuhu, škoda da ni več Halforda!”
Po sedmih letih od izida “Painkiller” (1990) so Judas Priest udarili nazaj ekstremno in agresivno kot nikoli. “Painkiller” je pravi nedolžen vrabček, proti brutaliziranju nove plošče. Termin “ekstremno” se navadno uporablja v death ali black metalu in njunih vmesnih variacijah, a v primeru Judas Priest, če se ozremo preko tega kar so bili in kaj z Jugulator postali, gotovo zelo ustrezen izraz. Halforda ni več. Skupini se je pridružil Kanadčan Tim “Ripper” Owens, ki s svojo močjo pobije Halforda na tla prav v vsaki sekvenci. Ripper ne poseduje tako prepoznavne barve glasu kot Rob Halford, prav tako ni tako karizmatična figura kot je bil Rob, a fant se je neustrašno razbremenil sence slavne zapuščine, ki jo je pustil za seboj predhodnik. Tim je pristopil na “Jugulator” brez kančka oponašanja ali spoštovanja do Halforda in odpel vse popolnoma po svoje. Ekstremno, kot so Judas Priest od njega zahtevali.
Če je “Painkiller” serviral nekaj odklonov k poltonski agresiji, jih sedaj “Jugulator” vsebuje vse polno, saj grizejo Priest podivjano, kot pit buli. Če vam ne bo razneslo glav v slabi uri poslušanja te plošče, pa boste od brezmejne toče brc in udarcev popolnoma izžeti in izčrpani obležali v naročju svojega fotelja.
Naslovni pesmi brez težav nadenemo izraz progresivna. Znano je da so Judas Priest vedno radi svobodno eksperimentirali in tudi to pot ni bilo nič drugače. Naslovna pesem vsebuje nekaj najbolj zapletenih pasaž ritem linije, masivno živo žgoče rifanje, ki stalno levi svojo podobo skozi motive ter fenomenalne Ripperjeve akrobacije s katerimi opozori, da je močnejši kot Halford, še zlasti v srednjih in nižjih tonalitetah, prav tako pa z ostrimi čistimi screami nemudoma opozarja, da lahko počne z vokalom kar se mu zahoče. Timov agresivni vokal srednjih sekvenc še posebej stopnjuje temno mračno vzdušje servirano skozi poltonsko kitarsko rifanje, kar ustvarja izredno vzdušje skozi pesmi vzdolž celotne plošče..
Bloodstained vsebuje fantastični klasično izdelani glavni kitarski rif. Skupaj s komadi podobnega kalibra Burn In Hell, Bullet Train, Death Row in Dead Meat je eden mnogih impresivnih trenutkov poblaznelega kitarskega “šredinga” K.K.-ja in Glenna. Ti komadi so vsi po vrsti hudičevo naviti, živo nagruvani, z vso silo bruhajo ogenj in nosijo vznemirljive kontraste med terorizirajoče zbrutaliziranim hrupom in melodiko, kolikor jo je še ostalo. A nova udarnost, ki so jo dosegli Judas Priest, je najbolj rušilni moment v zgodovini benda. Izreden kontrast v teh komadih je ujet med torpediranjem dvojnega bas pedala in ostrim kitarskim sekanjem. Tim prilagaja vseskozi vokal z variabilnim naborom svojih specialitet. Ti komadi so trenutki eksplozije in popolnega brezkompromisnega detoniranja. Zanimivo je, da prvič po dolgih letih kitarski dueli nekako zgubljajo svoj primat v izrazu skupine. Vse se vrti okrog razbeljenega rifanja, izraznost kitarskih solaž, pa znižuje tudi Ripper s vso svojo surovostjo, s katero tako prepričljivo preplavi poslušalca.
Pesmi dramatičnih in bolj atmosferičnih obrisov najdemo tudi nekaj. Prva je Abductors, kjer ugaja posebno Ripper z nenadnimi preskoki izbire najbolj arogantnih jeznih nižjih sekvenc in popolnoma čistih ultrasoničnih “screamov”. Ena takšnih pesmi, kjer je Ripperjev čut za dramo še posebej izpostavljen, je Brain Dead. Epski vrhunec in vrhunec atmosfere na plošči, pa je nedvomno Cathedral Spires, kjer se fantu pridruži v refrenu večglasni zbor s katerim se Timova osnovna linija odlično sporazumeva. To je najdaljša pesem, ki so jo Judas Priest kdaj koli napisali, saj meri v dolžino dobrih 9 minut. Cathedral Spires je v isti sapi pesem, v kateri so Judas Priest ponudili največ melodije na plošči in bo gotovo izmed vseh z največjim uspehom pritegnila pozornost “Halford era” oboževalcev skupine. Ne smem zapostaviti tudi pesmi Decapitate, ki se v prevodu ljubko bere:”odstraniti glavo”. Je najpočasnejša pesem, s kotalečim se ritmom, težkim polaganjem udarcev vzdolž bobnarske utrdbe ter znova nagruvano polnim rifanjem kitar. Pesem nosi odlično zvočno globino izrazne polnosti z zanimivo paleto pevskih večglasij, namerno deformiranih skozi zvočne efekte, ki resnično oživljajo nek strašljiv občutek v pesmi. “You’ve lost your head sir!? Well, you will tomorrow!” Gozjivka polna “scary” kitarskih “lickov”, skratka sila zanimiva kreacija izpod peresa skupine.
Judas Priest so dosegli svoj gol. Rezultat je znova plošča popolnih unikatnih razsežnosti, ponovljiva le s strani skupine. Besedila so polna jeze, bolečine in razočaranj nad življenjem malega človeka, ki živi življenje sedanjosti, odeto v urok nadzora ter kontrole. Niti male iskrice svetlobe ni najti ne v glasbi, ne v besedilih. Plošča je popolni napad krute realnosti. Judas Priest so agresivno poltonsko naravnano kitarsko upepeljevanje, ki udarja naravnost med oči, samozavestno in variabilno petje Ripperja Owensa, ki je mnogo agresivneješe od Halforda, odlično bobnanje Scotta Travisa, ki je glede na “Painkiller” še “zraslo”, položili fantastično skupaj. Tako kot vedno. Nadvse prepričljivo. Vsi dejavniki se med seboj potencirajo. Biti uničujoč, udaren, najbolj hrupen, vse na “Jugulator” je maksimalno navito in spotencirano do svojih skrajnih meja. Vedno na svoji poti. Judas Priest so pritegnili z “Jugulator” na svojo stran nove fane, zlasti iz vrst ljubiteljev thrash metala, zapustili pa so jih okoreli zagovorniki klasične dobe z Robom Halfordom. A to slednje je neumnost. “Jugulator” je fantastična plošča, ki sije z vsem svojim iskrenim srcem polno v svojem poslanstvu. Judas Priest so naredili znova to kar je bila njihova praksa kariere. Iz plošče v ploščo so stopnjevali svoj hrup in “Jugulator” je najbolj besna in agresivna plošča skupine po “Painkiller”. Le ena v vrsti mnogih obrazov skupine.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Jugulator
2. Blood Stained
3. Dead Meat
4. Death Row
5. Decapitate
6. Burn in Hell
7. Brain Dead
8. Abductors
9. Bullet Train
10. Cathedral Spires
Zasedba:
Tim “Ripper” Owens – vokal
Glenn Tipton – kitara
K.K. Downing – kitara
Ian Hill – bas kitara
Scott Travis – bobni
