Lokacija: Zagreb / Boogaloo / Hrvaška
Datum: 20. 3. 2012
Blaze Bayley je mož, ki si je izboril uspešno ježo samostojne kariere potem, ko je odpel vokale za Iron Maiden albuma »The X Factor« (1995) in »Virtual XI« (1998). Mož je v karieri do tega dne izdal lep sveženj zelo kvalitetnih albumov, pravzaprav se je vseskozi razvijal in izrazno rasel z njimi. Njegova albuma »The Man Who Would Not Die« in »Promise and Terror« lahko razglasimo kar za vrhunca njegove do sedaj izdane diskografije, v njej pa Bayley brez sramu in nadvse drzno izkazuje prirojen občutek za nalezljivo kombiniranje zajedljive udarnosti ter velikih antemičnih napevov, obenem pa je vseskozi jasno v strogem fokusu avtoritativnega poveljnika, kar mu omogoča njegova edinstvena in visoko prepoznavna barva glasu vokalne interpretacije.
Blaze Bayley je pravkar izdal novi studijski izdelek imenovan »The King Of Metal«. Ta ga je odlansiral na novo koncertno pot. Nova turneja ga je tako znova pripeljala v Slovenijo, kjer je odigral koncerta, v Mariboru in Ljubljani. Ne glede na to, pa mi hudič ni dal miru, da ne bi izkusil njegovega koncerta tudi v Hrvaški prestolnici, zlasti me je zanimalo kakšno bo odzivanje publike, dejansko pa je bil Zagrebški termin edini razpoložljiv v mojem zatrpanem urniku, da skočim povohljat v kakšni pevski formi se nahaja Blaze Bayley danes.
Blaze Bayley je mož in pol. Vse niti ima v svojih rokah, vse kar da od sebe, potem tudi polnokrvno žanje zase. Vendar, pa časi še zdaleč niso tako rožnati in za glasbenike s soncem obsijani, kot nekoč. Tako tudi Bayley vse težje in težje zadržuje ob sebi najboljše partnerje. Preprosto. Ni več denarja. Tako je razpustil odlično skupino, s katero je posnel predhodna albuma in za novi album, kot tudi za turnejo nanovačil cenejše glasbenike. To so * Matteo “Lehmann” Grazzini iz italijanske thrash metal zasedbe Neurasthenia na bas kitari, bobnar Claudio Tirincanti, pa kitarista Andrea Neri (Astarte Syriaca) in Thomas Zwijsen (Nylon Maiden – tribute to Iron Maiden).
Koncertni večer sta odprli še pred Blaze Bayleyem dve mladi nadebudni hrvaški skupini Vis Maior in za njimi Eat Your Brains. Obe sta z repertoarjem nedvomno sodili k popestritvi koncertnega večera. Grajeni na melodičnih prvinah stare šole metala, z rušilnimi, v visoke lege uperjenimi vodilnimi vokali. Obe skupini sta dokazali, da sta grajeni iz ekip odlično tehnično podkovanih glasbenikov in lepe mere odrske uigranosti. Navkljub temu pa jima še manjka nekaj več koncertne kilometrine. Za Eat Your Brains, ki vključujejo v svoj nastop lepo mero britja norcev na svoj račun, niti ne moti, da so fantje opravljeni na odru kot popoldanski jogging rekreativci, metem ko bi Vis Maior lahko gradili na bolj strupenem zunanjem videzu, saj so po odrskem videzu sodili prej v družbo rap glasbenikov, kot v heavy metal. No jamranje na stran. Energično dovolj, vsekakor pa nadebudno!
Blaze Bayley je, po uvodnem ogrevanju z novo Will To Win, kar z mezincem leve roke kupil 250 navdušenih z Iron Maiden standardom svojih koncertnih set list Lord Of The Flies. Od tega trenutka dalje, pa do konca koncerta, mu je publika slepo jedla iz roke. Zato je ta koncert, trajajoč uro in štirideset minut izzvenel, kot prava pristna energetska bomba velikega predajanja heavy metal religiji. Po The Launch je olja na ogenj prilila še silno priljubljena Ghost In The Machine in Blaze, kot silno karizmatičen in prepričljiv odrski igralec, je v klubskemu prostoru dobesedno zblaznel. Z njim vred pa publika. In vendar si je po naštetem svežnju skladb prvikrat vzel odmor za daljši nagovor. Teh smo pri Blazeu vajeni, vendar pa so to pot izpadli resnično moteče. Med koncertom je z občasnimi pavzami in odrskimi nagovori prej jemal čas prisotnim, kot jih zabaval. Zlasti ne tiste, ki jim je jasno, da je večji del njegovega besedičenja čistokrvno prodajanje »sladkih bučk« in samo promocija z namenom, da se iztisne iz žepov publike še kakšen cekin več. Roko na srce, bi lahko Bayley v tem času odigral dve polni skladbi več v repertoarju.
Spremljevalna zasedba še zdaleč ni tako prepričljiva, kot je to veljalo za predhodno ekipo stalnih članov, kateri smo bili priča nazadnje, dne 01.05.2010, na njegovem koncertu na Ravnah na Koroškem (klub Kompleks). Čuti se, da vezi med Blazeom in novimi člani niso tako učinkovito kemično prepletene in odraz tega je seveda manj vživeta in manj prepričljiva interpretacija, tako Bayleyevih samostojnih standardov, kot tudi obveznih cvetk Iron Maiden kataloga. Zahvaljujoč blazni hrvaški publiki, ki je Bayleya z ekipo dobesedno nosila na rokah, je mož uspešno prekrmaril tudi ta koncertni nastop, a kot rečeno. Občinstvo je kupil z Iron Maiden klasikami in to je povsem zadoščalo, da je Boogaloo pokal po šivih in je koncertni večer žarel od izjemne komunikacije na relaciji publika – skupina ter prebitkov energije!
Vendar do tega koncertnega obiska, dejstvo kupovanja množic z izvedbo Iron Maiden skladb na njegovih koncertih, ni bilo nikdar moteče. Preprosto zaradi velike izvedbene prepričljivosti nekdanje spremljevalne ekipe, ki ji nova nikakor ne more parirati. Bayley gre tako počasi po stopinjah Paula D’Anna, pa če se trudi še tako prepričati v nagovorih občinstvo na koncertih v nasprotno. Razlika je le v tem, da ima Paul svoje stare Iron Maiden pajdaše vseskozi v zobeh, medtem ko Bayley z velikim zanosom rad omenja veliko prijateljstvo z Iron Maiden tudi danes.
Zvok zelo soliden skozi koncert! Naj izpostavim tudi to, da tokrat koncert Balyeya ni potekal v pravi dvorani kluba Boogaloo, pač pa na improviziranem odru, ki so ga postavili v prostor (nekakšno avlo) pred dvorano Boogaloo. Tam kjer je lokal, levo do šanka, na mesto, kjer je navadno postavljena garderoba za obiskovalce vseh večjih koncertov, ki se odvijajo v dvorani.
Lepa izkušnja, korekten nastop, korektna izvedba, odlično, domala fanatično vzdušje. To odtehta. Predvsem pa so na svoj račun prišli vsi, ki Bayleya še niso videli na odru ter vsi, ki niso ujeli Iron Maiden na kakem koncertu druge polovice devetdesetih z Bayleyem na vokalu. Vprašanje pa je kako bo Bayley v prihodnje zadrževal svojo težko prigarano kredibilnost. S povprečnim albumom kot je “The King Of Metal” in sezonskimi legionarji zelo težko. Samo z večnim “šlepanjem” na staro Iron Maiden slavo gotovo ne, saj je to znak patetike. Je pred tem izdal preveč dobrih, recimo raje kar odličnih, samostojnih studijskih albumov.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Will to Win
2. Lord of the Flies
3. The Launch
4. Dimebag
5. Ghost in the Machine
6. The King of Metal
7. Silicon Messiah
8. The Rainbow Fades to Black
9. Fate
10. The Brave
11. The Black Country
12. Leap of Faith
13. Stare at the Sun
14. The Clansman
15. Man on the Edge
16. Futureal
—dodatek—
17. Virus
18. Faceless
