Lokacija: Orto Bar, Ljubljana, Slovenija
Datum: sreda, 5. 12. 2018
Na sporedu je bil še tretji jesenski koncert za ljubitelje tehničnega in progresivnega death metala. Turneja se je zopet ustavila v ljubljanskem Orto baru. Kot glavni akterji so bili napovedani ameriški tehnični thrash/death metalci Revocation. Pred njimi pa so se predstavili kanadski ekstremisti Archspire, švedski tehnični death metalci Soreption ter ameriški progresivni death metalci Rivers of Nihil. Torej, paket samih hitroprstnih in predvsem zelo divjih skupin.
Prvi so se publiki predstavili Rivers of Nihil, ki so Slovenijo obiskali drugič. Skupina je v svojem kratkem repertoarju predstavljala letošnji album Where Owls Know My Name, ki v večini požel odlične kritike in je tako pristal na marsikateri lestvici najboljših albumov leta. Rivers of Nihil so sprva delovala malce nezainteresirani, vendar so kasneje pokazali več energije, obenem pa so pokazali izredno uigranost. Skupina je servirala brutalen death metal, ki je bil imel polno progresivnih trenutkov ter tehničnosti. Seveda pa skupina daje poudarek na atmosferi, tako sama glasba zveni bolj temačno. Nastop je bil dober, a za kaj več bi potrebovali daljši repertoar, obenem tudi boljše ozvočenje, ker se je bas kitaro precej slabo slišalo. Za Rivers of Nihil ni potrebno poudarjati, da obetajo. S tremi albumi je skupina pokazala, da predstavlja nekaj svežega na sceni in s trenutno kvaliteto se lahko pričakuje, da bo skupina le rastla.
Sledili so švedski tehnični death metalci Soreption, ki so marsikomu neznanka. Skupina je šele letos dobila malce več pozornosti, ko je izdala tretji album na založbi Sumerian Records. V Sloveniji pa so se oglasili drugič. Pri Soreption ne gre zgolj še za eno tehnično skupino, ki bo v ospredje dala neoklasični stil z mnogimi solažami. Skupina poudarja kompleksne riffe, ki so sinkopirani na vsakem koraku. Pri kitaristu je očitno, da je moral zelo izpiliti tehniko desne roke za hitro igranje z mnogimi pavzami. Soreption, ki so letos izdali album Monument Of The End so postregli z vratolomno godbo, ki je v ospredje dajala ritmično razgibanost in brutalnost. Za slednje je poskrbel dodatno še močan krulež vokalista. Vsekakor so Soreption še ena skupina, ki je bila po nepotrebnem spregledana, ker v samem ekstremnem metalu predstavljajo nekaj bolj izstopajočega.
Kanadska zasedba Archspire je opozorila nase že leta 2011, ko je igrala kot predskupina Decapitated na Metelkovi. Skupina prisega na osemstrunske kitare, izredno hitre bobne in tudi zelo hiter kruleč vokal. Predvsem delujejo odlično kot celota. Da se lahko znajdejo v tem kaosu, je prav občudovanja vredno. Težko je tudi opredeliti, kateri član dela Archspire toliko posebne. Vokal je vsekakor nekaj, kar izstopa. Prisotne so hitre vokalne linije, ki delujejo, kot da bi se vokalist posluževal hitrih rap linij. Kitare nedvomno naredijo veliko tu. Riffi so močni, a prisotno je tudi pretiravanje z atonalnimi riffi in solažami v stilu Rings of Saturn, kar je lahko tudi moteče. Na koncu deluje vse skupaj nametano in brez prave oblike. Archspire so izredno naučeni kot glasbeniki, a njihova glasba je preveč usmerjena v tehnično igranje, s čimer izgubi dušo. Gre za zadevo, ki cilja na specifično publiko, čeprav odziv je bil pri Archspire najboljši.
Ostali so še Revocation, za katere se je izkazalo, da ni takšnega interesa kot pri norih Kanadčanih. Skupina, ki je promovirala aktualni album The Outer Ones je namreč v osredje poleg aktualnih skladb dala skladbe, ki niso znane kot njihovi hiti. Tako je izostal marsikateri favorit, temu primerna je bila tudi podpora publike. V ospredju je bilo veliko prostora, Revocation so praktično igrali pred na pol prazno dvorano. Revocation so poudarjali bolj death metalske skladbe, tako da so thrash metalsko obarvane skladbe izostale. Predvsem je treba skupini priznati, da ima veliko poguma, da se odloči za nestandarden repertoar, obenem pa se očitno ne boji tveganja.
Uigranost Revocation je res izjemna. Skupina je kljub slabemu odzivu pokazala, da lahko nastopa suvereno. Kitarski dvojec Davidson/Gargiulo je ves čas serviral močne riffe, natančne solaže ter vokalno dinamiko. Tudi bobnar Ash Pearson, ki je prišel v skupino pred nekaj leti, se je odlično vključil v skupino. Predvsem pa je bilo njegovo igranje točno in brez opaznih napak. Revocation imajo za sabo mnogo albumov, a starega materiala se niso dotikal z izjemo naslovne skladbe albuma Existence Is Futile. Vse skupaj pa so zaključili z nalezljivo Witch Trials. Ali se bodo po tem Revocation še kdaj vrnili v Slovenijo, je težko doreči. Skupina je v živo prepričljiva, verjetno pa zaradi starošolskih vzorcev ne ustreza privržencem modernega death metala.
Kljub ne najboljšemu obisku se je s koncertom Revocation, Archspire, Soreption in Rivers of Nihil se je ljubljanskem Orto baru odvil še en koncert, s katerim je bilo dokazano, kako pester in raznolik je lahko danes death metal.
