Za finale turneje teatrov so Marillion s svojim odrskim pobalinstvom povsem razorožili Brno (2018)

Lokacija: Brno / Sono Centrum / Češka Republika
Datum: sobota, 08.12.2018

Brno. Vsako leto vsaj enkrat v Brno. Da se človek pač resetira. Super pivo, super jedača in seveda (še vedno) super cene. No, pa tudi veliko gostoljubje. Ljubitelj glasbe in koncertov mora tak obisk povezati s koncerti. Obvezno. Tako dobiva tudi  Rockline zadnje čase vse več koncertnih reportaž s Češke Republike (Judas Priest 2015, King Crimson 2016, Dirkschneider 2016, W.A.S.P. 2017). Tradicijo je vredno ohranjati in negovati. Načrt je bil torej, da se s postanka na Dunaju, kjer sva dne 5.12.2018 obiskala koncert britanskih art rockovskih briljantov Marillion, premakneva in nadaljujeva pohajkovanje kakih 130 km severovzhodno, to je na Češkem Moravskem, kjer sva se za nekaj dni nastanila v Brnu. Tja sva prispela torej tri dni prej, kot so nama sledili Marillion, ki so s prihodom v Brno, sklenili svojo evropsko turnejo po teatrih (Theater Tour).

Sono Centrum se nahaja kakih 15 minut peš hoje od strogega centra proti severu mesta Brno. Za razliko od Gasometra na Dunaju, gre za precej manjše prizorišče, ki prej spominja na Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Mali parter sprejme nemara 200 ljudi, potem pa sledijo takoj galerije ter nad njimi dodatni balkoni. Izreden prostor za koncerte. Še posebej kar se akustike tiče. Nabito polno prizorišče. Koncert Marillion v Brnu je bil tudi eden tistih, ki so na tej turneji bili v celoti razprodani.

Koncert v Brnu je bil nekaj posebnega. Bil je sklepni, zadnji, zato si je bend privoščil precej hudomušja, veliko več sproščenosti ter razuzdanosti, kot smo je bili deležni tri dni prej na Dunajskem koncertu. Marillion so, s Hogarthom na čelu, tokrat delovali še posebej nagajivo, zahvaljujoč seveda potegavščinam in izredno dobri razpoloženosti omenjenega frontmana.  Hogarth je že uvodoma pozdravil publiko in jo vprašal, ali je, kot »tipični angleški arogantnež«, pravilno izgovoril besedo Brno?

Set lista je bila identična, kot pred tremi dnevi na Dunaju. Bend je sicer na teh nekaj koncertih »turneje teatrov« izvajal tudi druge skladbe, mdr.: Beautiful, Sugar Mice, Gaza (slednja je menjala  v setlistah El Dorado), The Space, Neverland, Out of this World, medtem ko je bil eden izmed dveh koncertov v Essnu popolna ekskluziva. Ponašal se je namreč s povsem samosvojim repertoarjem, ki je bil v zadnjem hipu povsem adaptiran. Marillion so namreč na njem odigrali polovico koncerta v akustični režiji in sicer zavoljo nepričakovane nesreče Marka Kellyja pred koncertom. Po uvodnem ogrevanju Jennifer Rothery in Riccarda Romana, so na oder torej stopili britanski artrockovski veljaki in pričeli po pričakovanju koncert z ambicioznim delom, to je dvajsetminutno kompozicijo imenovano El Dorado, vzeto iz albuma »F.E.A.R.« (RockLine recenzija TUKAJ). Da bo tokratno druženje z Marillion zares nekaj posebnega je namigoval sam uvodni vstop Hogartha v omenjeno skladbo. V celoti je namreč zamudil prvo kitico in potem improvizirano reševal situacijo, pri čemer se ni mogel otresti pogledov začudenja, ki jih je z leve vanj uperil zlasti Steve Rothery. Hogarth je dejansko spominjal na tistega vražjega Hogarhta iz Verone 2016, ko nagnil kak vrček piva preveč. Pa vendar. Bend je peklensko izkušen in več kot očitno je, da ga lahko le redko kaj vrže iz tira. Stvari so se hitro in rutinirano postavile na svoje mesto in stroj prepoznane Marillion perfekcije je začel optimalno funkcionirati. Bend je vzpostavil izjemno zvočno kuliso.

Bend se je izvrstno počutil v manjšem, a neverjetno toplem, organsko zvenečem ambientu Sono Centruma. Hogarth je nenehno komuniciral s publiko, vseskozi aktivno uporabljal svoj izjemen smisel za črni humor, se mimogrede ošvrknil tudi ob Francoze, za katere je dejal, da je razvoj njihove kulture odvisen seveda od revolucij in se tako dotaknil aktualnih dogodkov v tej državi. Pred Afraid Of Sunlight je v celoti predstavil ekipo. Ne le svojih tovarišev v Marillion, pač pa celotno ekipo, ki spremlja Marillion na turneji. Od šoferja, do tour menedžerja, prodajalca uradnih spominkov skupine, do vseh tehnikov ter lučkarja, pri čemer ni pozabil omeniti niti svojega sina Nigela, ki sicer skrbi prav za »H«-jevo odrsko opremo (mikrofon, kitare, klaviature) in njegov zvok. Vseskozi nepredvidljivi Hogarth je svoje tovariše dobesedno silil v to, da so ga morali vseskozi posebej budno spremljati, saj je mu je v glavi nenehno bliskalo. Na oder je tako vseskozi vnašal teater spontanosti, pri čemer bend mnogokrat ni vedel kaj bo ušpičil. To je bilo še posebej zabavno opazovati v uvodnih delih točk, kjer je na eni takšnih, tako »razbesnel« Kellyja, da je ta stopil izza svojih klaviatur in se prikradel za Hogarthov hrbet, ga teatralno “zgrabil” z obema rokama za vrat, češ: »Sedaj te imam pa dovolj«. Seveda vse v režiji absolutnega hudomušja in teatralne odrske zafrkancije.

Ta obča porogljivost s katero je bend stopil tokrat na oder je naraščala iz minute v minuto in v obeh obveznih dodatkih, se je obča orgija med publiko in skupino povsem razmahnila. Bend je »kupil« publiko, ta mu  je jedla iz rok. Salve navdušenja, nenehnih ovacij ter huronskega skandiranja, ki ni popuščalo. Izredna komunikacija Hogartha in ekipe, s precej več odrske aktivnosti tudi s strani Trewavasa in Rotheryja, ko primerjam izkušnjo pred tremi dnevi z Dunaja. Tudi Rothery, ki se vedno drži pridno svoje leve, je naredil med koncertom nekaj obhodov po odru gor in dol ter tako, kot veliki šef, preverjal, če vse na koncertu deluje, kot mora.. Čutilo se je, da se bend veseli sklenitve turneje, čeprav je izjemno užival v slehernem trenutku tega nepozabnega in edinstvenega koncerta v Brnu.

Če kje, je prav na koncertu v Brnu, bend definitivno pustil na odru svoje srce.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

Setlista:
1. El Dorado: I. Long-Shadowed Sun
2. El Dorado: II. The Gold
3. El Dorado: III. Demolished Lives
4. El Dorado: IV. F E A R
5. El Dorado: V. The Grandchildren of Apes
6. No One Can
7. Quartz
8. The Party
9. Seasons End
10. Sounds That Can’t Be Made
11. The Leavers: I. Wake Up in Music
12. The Leavers: II. The Remainers
13. The Leavers: III. Vapour Trails in the Sky
14. The Leavers: IV. The Jumble of Days
15. The Leavers: V. One Tonight
16. The Great Escape
—dodatek I.—
17. Wave
18. Mad
19. Afraid of Sunlight
20. Three Minute Boy
—dodatek II.—
21. Cover My Eyes (Pain and Heaven)
22. Garden Party