Lokacija: Ljubljana / Rožnik (Cankarjev vrh) / Slovenia
Datum: sobota, 16.05.2011
Prišel je novi maj in z njim nov alibi študentskega rajanja na, z odlokom zavarovanem, Rožniku! Zeleni otok sredi betona ljubljanske prestolnice, ki je bil priča v začetku letošnjega marca brezbrižnemu skrunjenju,česar ne skrivajo današnji razgledi goloseka tik nad in pod Drenikovim vrhom ter na novo utrta, razširjena cesta, ki vodi zahodno od Čada proti vrhu Rožnika, je tako drugič v letošnjem maju oživel. Prvi maj je za nami, sedaj je čas, da delavske uniforme zamenja študentski intelekt.
Tako se je zgodilo, da so se na odru letošnje študentske prireditve na Rožniku znova zglasili v Ljubljani tudi legendarni Avtomobili. Tisti, ki skupno poznajo, vedo da veljajo Avtomobili tudi danes za eno najimenitnejših rock (ali pop rock, če že vztrajate) skupin, kar jih je kdajkoli v zgodovini rock n’ roll zabavljaštva dala Slovenija. Takšnih skupin danes ne delajo več in jih tudi nikdar več ne bodo. Avtomobili so razvili svojevrstni glasbeni slog, ki mu lahko damo le oznako art rock. Mnogokrat pretkano podkožno zapeljiv, da še sam nisi vedel, kdaj te je prijetno božajoči žametasti vokal Marka Vuksanoviča povsem zapeljal v stanje omame. Preprosto. Legendarna skupina z legendarnim opusom, na katerega smo Slovenci lahko resnično ponosni. To je opus, ki je prestal sleherni preizkus časa, glasba ki zveni v slehernem trenutku inteligentno, sveže, zapeljivo, unikatno, drugačno in katerih kompozicije perfekcionizma ne prenehajo navduševati nad iskrivim genijem njihovih avtorjev.
Ekipa RockLine je tokrat prisopihala, bolj kot ne na vrh Rožnika, v duhu priletnih rekreativcev, ki jim tovrstne koncertne lokacije obrnjene navkreber, kjer je gibanje z motornimi vozili strogo omejeno – pozor, nahajamo se namreč v krajinskem parku Tivoli Rožnik Šišenski hrib, niso ravno po godu. A Avtomobili so Avtomobili. Ne The Stroj pred njimi in ne Jinx za njimi. Okrog obeh skupin se dviguje dovolj prahu danes in publikacij o njihovih aktivnostih ne primanjkuje. Mi pa smo se to pot striktno osredotočili le na nastop Avtomobilov.
Zasedba Avtomobilov je danes sestavljena iz sledečih članov: Mirko Vuksanovič (klaviature, spremljevalni vokal), Marko Vuksanovič (vokal), Boštjan Andrejc – Buši (kitara, spremljevalni vokal), David Šuligoj (bas kitara) in Marko Lasič (bobni).
Skupina se je povzpela na oder, vendar pa ni mogla takoj pričeti z nastopom. Težave z kitaro, so bile sanirane po kakih petih minutah. In neverjetno. V začetku slabo slišna kitara je bila v zvočnem miksu hipoma uravnotežena in od tu dalje je bilo prav fascinantno kako odličen zvok so Avtomobili zgradili. Izkušnje so izkušnje! Smisel zvočnega perfekcionizma jih tudi to pot ni izneveril.
Seveda prevzema glavni primat nastopa Markov znameniti vokal, ki je osnovni krivec, da je glasba Avtomobilov tako posebna in karizmatična. Marko ostaja sicer nekoliko neroden od kar ne vihti več bas kitare v rokah, saj mnogokrat ne ve ravno najbolje, kaj bi počel z rokami na odru. Mož stoji mirno, z zaprtimi očmi, skorajda nepremično. Vse delo opravlja njegov vokal, ki pridobiva na žlahtnem lesku skozi leta. Skozi leta, he, he, he,… kako pomenljivo. Seveda ni manjkala tudi ta skladba na repertoarju!
Odlična energija je spremljala veseljačenje z legendami. Poln Rožnik! Tistim, ki jim glasba ni prioriteta, so se predajali razvadam bližnjega spogledovanja z zvarki alkoholnega porekla, pri čemer naj omenim, da so zaradi varnosti, prepovedali rabo steklenic in konzerv. Steklenice in konzerve so bile normalno prisotne, ko je tu imela svoj žur osivela tovarišija za prvi maj. Tako ni bilo treba niti razmišljati mnogo o kvaliteti piva. Res. Pivo točeno v plastične kozarce je bilo to pot naravnost ogabno, zato ni čudno, da je cvička, s katerim so mešali bambus, kaj hitro pričelo primanjkovati na prizorišču.
Vrnimo se raje k našim vrlim kolegom Novogoriškega vinskega okoliša. TI so medtem že bogato zaorali v svoj repertoar in razvajali slušatelje s skladbami Prihaja moj dan, Gorica, Drugačno nebo , Skozi leta, Pot domov, Enkrat v življenju, Proti luni, Gospodar, Navaden dan, Odpri oči, Sama, Nekaj let, Ljubezen ne stanuje tu, Argentina, Enakonočje, V mrzlih dvoranah.
Koncert odličnih zvočnih karakteristik, kjer je bilo jasno in razločno slišen karakter toplega melodiciranja aktivne bas linije, jasno izpostavljeno pregrinjalo Mirkovih klaviatur, enakovredno harmonizirano s podporo Bušijeve kitare in natančno ritmično poveljevanje Marka Lasiča! Zvočna slika kot jo želiš, dogodka, kakršnemu smo mu premalokrat priča v novih časih. Zato upajmo, da imajo Avtomobili še nekaj goriva v rezervoarju na zrela leta in da bodo v doglednem času pričeli s snemanjem novega materiala in eventuelno izdajo novega albuma.
Avtomobili ne nastopajo ravno pogosto, a ko se spravijo na oder, te preprosto očarajo. Njihova glasba in sama interpretacija le te, sta tako močne vsebine in značaja, da Avtomobili na koncertu zgradijo nek svoj svet, ki te lahko hipoma posrka vase. V njem izgubiš občutek za čas in prostor in ko se fantje poslovijo z odra, ta občutek še naprej ostaja. Ne mine. In to je najlepši dokaz, kako resnično učinkuje karizma avtorske samobitnosti te častitljive slovenske skupine, ki je v dobri uri sklenila svoj nastop na Rožniku in prepustila prostor “razvpitim” in roko na srce, danes rahlo precenjenim, hrvaškim Jinx. Žur se je nadaljeval do jutranjih ur, nas pa so čakali novi izzivi vsakdana, zato smo s sladkimi občutji katerih so se navzela naša ušesa ob milozvočju glasbe Avtomobilov, zapustili prizorišče in počasi odsmukali v dolino.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
