In potem je bil “British Steel”. Šesti studijski album birminghamske težkometalske zasedbe Judas Priest. Bilo je leto 1980. Za metal prelomno leto. Takrat je postal stalnica. Vdrl je skozi duri vseh gospodinjstev planeta, ki stavijo kaj nase in na dober rock’n’roll. Kot veste je to leto, ko se je razplamtel novi val britanskega metala. Svoj zalet je začel nabirati v časih industrijske krize v Veliki Britaniji, ki tudi leta 1980 še ni prišla povsem k sebi. N.W.O.B.H.M. reflektira duh tega časa. Za omahljive in pozerje tu ni bilo prostora! Delavski razred, torej najnižji družbeni sloj, so je dobro zavedal, da mu ni prav nič podarjenega. Poznal je krvavenje iz prstnih blazinic. Za vsako skorjo kruha. Kaj skorjo. Drobtino. N.W.O.B.H.M je torej nenadoma bruhnil iz podzemlja. Saxon so v tem letu izdali svoj drugi in tretji album, svoje prvence so izdali Iron Maiden, Def Leppard, Girlschool, Angel Witch, Diamond Head. Onkraj bistva, pa vseeno refleksija. Spet so zaslužili namreč v končnem seštevku kapitalisti, a za pomiritev razjarjene raje, ki jo je delno sicer nahranila ognjevitost hitro-usahlega punka, je bilo odkatapulitranje N.W.O.B.H.M.-ja na tržišče, nujna taktična poteza. Ena redkih dobrih s strani tega krutega sistema.
In Judas Priest? Vsekakor ga ta tornado ni obšel. Vendar so Judas Priest takrat že bili množicam globalno prepoznano ime. Bend, ki je nastal več kot deset let prej v Birminghamu, je v tem času že užival status dobro znane skupine, ki je v preteklem desetletju dosegla neverjetno slogovno tranzicijo. Iz skromnih začetkov navdahnjenih nad bluesom, psihadeličnim in progresivnim rockom, so skozi sedemdeseta vztrajno klesali svojevrstni slog in s tem vred, skoraj nevede spisali biblijo metala. Mlade skupine so se nad njimi navdihovale. Želele so zveneti še hitreje in še glasneje. Priest so iz albuma v album namreč nadgrajevali doktrino hrupa in hitrosti. Obenem je Halford vse presenetil, ko je leta 1978 vpeljal na oder usnjeno in onetano konfekcijo, ki je so-utemeljila metalsko sub-kulturo.
RockLine recenzija albuma “British Steel”!
Bend je tako z albumom “Killing Machine” (RockLine recenzija TUKAJ) dostavil izdelek, ki je glede na predhodnik “Stained Class”(RockLine recenzija TUKAJ), dostavljal absolutni artistični kontrast. “Killing Machine” je bil konkretno okleščen zahtevnejšega aranžiranja Skladbe so postale krajše, kitarske fraze izdatno izpostavljene, s tem vred pa želja skupine, da servira udarnost, ki prevzema hipoma. Judas Priest so za “British Steel” ohranili glasbeno usmeritev predhodnika. Pravzaprav so jo še poglobili, nadgradili. V absolutnem minimaliziranju aranžmajev, čemur se ni ognilo niti krajšanje solaž. Slišati skladbo tipa Living After Midnight leta 1980, potem ko je taista skupina leta prej ustvarjala za poslušanje znatno bolj vznemirljive točke, na čelu mini suit težkega rocka Sinner, Stained Class, Victim Of Changes, ali mračno fantastično epsko dramo Beyond the Realms of Death, deluje kot artistična retrogradnost. A glede na čas in okoliščine v katerih je “British Steel” nastajal, drugačna pot kot je bila ta »aranžerska regresija«, ne bi prinesla skupini prav nič koristnega. Bend, ki ga je v tem času že spremljala močna in zvesta množica oboževalcev, je v tem času potreboval v isti sapi udaren in komercialno prebojni album, da jim prinese naposled svetovni sloves. Predvsem, da končno popolnoma osvoji ameriško tržišče. Po Halfordovih besedah, je na tak pogled skupine v tistem času izdatno vplivala tudi skupna turneja Judas Priest z AC/DC.
V času pred »British Steel«, so Judas Priest s Take On The World že nanizali svoj prvi hit single, ki je prišel med 20. najboljših britanske lestvice, potem je bil tu »Unleashed In the East« (RockLine recenzija TUKAJ), to je koncertni album ki ga zaradi »zvočno-izvedbene popolnosti«, mnogi zlobno označijo, kot »Unleashed in the Studio«, z njim pa je bend prvič v karieri prodrl med 10. najbolje prodajanih plošč britanske lestvice. Na tem mestu je prvič vstopil v vlogo novega producenta skupine Tom Allom. Ta naj bi s skupino moral navezati stik že lep čas prej, a se ga je peterica Brummie-jev otepala kot hudič križa, ker so ga smatrali za del elite, ki je bil zanje preveč fin in gosposki. Gospod velike omike, pa je presenetil skupino. Sprva fantje niti vedeli niso s kom imajo opravka, kasneje pa se je kmalu izkazalo, kako široko srčnega sodelavca so dobili v tej osebi. Allom je postal del Priest družine in skupina mu je od takrat dalje zaupala producentsko krmilo. Tudi še leta 1988, ko je izšel »Ram It Down«. Po besedah Downinga, je bil gentlemansko urejeni Allom, kljub temu vedno pripravljen tudi na dober žur s skupino, a ga je bilo pri tem treba kdaj zato tudi izvleči iz domače postelje.
»British Steel« je bil posnet natanko v enem mesecu. Februarja 1980! Skupina se je za snemanje nastanila v rezidenci parkovne ureditve Tittenhurst Park (Ascot, Berkshire – prav tu je Allom produciral še istega leta tudi Def Leppad prvenec “On Through the Night”), na površini, ki je merila zglednih 29 hektarov in katere lastnik je bil v tistem času famozni Beatle Ringo Star. Ta je vse skupaj kupil od Lennona leta 1973. Slednji je tam zgradil svoj studio Ascot Sound, ki ga je Ringo kasneje preimenoval v studio Startling. Sprva so začeli Priest s snemanjem v studiu, a so kmalu ugotovili, da bi vse skupaj bolje potekalo kar v Ringovi rezidenci. Ringo je takrat zelo pogosto hodil vasovat v Los Angeles. Tam se je namreč sestajal s svojo prihodnjo ženo Barbaro Bach (filmsko igralko). Tudi takratne Ringove žene Maureen ni bilo več v Ringovi rezidenci. Judas Priest so se tako z Allomom nahajali na ozemlju Ringove privatne lastnine povsem sami. In Ringo stvari ni prepuščal naključju. Preventivno je pospravil na varno vse vredne stvari iz hiše, obenem pa določil pravila, ki so jih morali Judas Priest voljno in dušebrižno izpolnjevati. Prepovedal jim je npr. sleherne oblike kolesarjenja po tamkajšnjih površinah, kot tudi ribolov v okrasnem ribniku! Downing dodaja, da je Ringo v kleti hranil dve orjaški maketi dinozavrov in v kolikor si se vračal veselo okajen iz puba proti studiu, si se lahko tudi prekleto prestrašil.
Vsak od članov skupine je zavzel svojo sobo v kateri je igral med snemanjem. Downing se je denimo nahajal v sobi s famoznim belim Lennonovim klavirjem, na katerega je legendarni pokojni Beatle posnel svoj Imagine video. Snemalna oprema se je denimo nahajala v mali sobani, tik ob kuhinji. Prvič se je zgodilo, da je bend vstopil v proces snemanja novega albuma brez, da bi prej do konca napisal ves material. Tipton pravi, da so imeli Priest do prihoda na Ringovo parcelo napisanega približno 60% materiala in da sta skladbi The Rage in Living After Midnight nastali v celoti v studiu. Downing dodaja, da je Living After Midnight dobila naslov potem, ko sta Tipton in Downing ostala nekega večera pokonci še dolgo v noč. Halford je v tem času, kot vsak normalni britanski državljan seveda skušal ujeti trden spanec. A mu kitarista nista dala miru. Tako je prišel pobarat oba: »Lahko prosim? Nekateri skušamo pač spati? Ura je že odbila polnoč.«
»British Steel« album je prvi Judas Priest album za Davea Hollanda. Njegova menjava na mestu Lesa Binksa, je zanimivo iz tehničnega vidika, bila za Judas Priest celo slabša. Holland denimo ni obvladoval dvojne bas boben stopalke, kar Binksu nikdar ni povzročalo preglavic. Holland pa je bil po drugi plati izjemno dober narekovalec udarnih ritmičnih krošejev kar je v družbi s Hillovimi bas linijami, kreiralo silovitost ogrodja ritmike minimalizma, ki je iskala v prvi vrsti nebrzdano prodornost. Ta ritmični dvojec je v prvi plan potiskal rušilno moč. Odlični kontrastni katapult s katerim so se fenomenalno sporazumevale kitarske fraze Downinga in Tiptona.
Skupina je izkazala v času snemanja tudi zvrhano mero inovativnosti potem, ko je uporabila v posameznih skladbah določene zvočne učinke, ki jih je morala v tistem času sama posneti. Tako je učinek policijske sirene za Breaking the Law ujela dejansko tako, da je posnela tuljenje sirene mimoidočega policijskega avtomobila. Nadalje so razbili za Breaking The Law tudi nekaj steklenic mleka (praznih seveda). V Rapid Fire lahko slišimo Halfordovo zamahovanje z biljardno palico, medtem ko je skupina za dodatne učinke v Metal Gods nabasala v predal jedilni pribor in vse skupaj stresala. Za sam uvodni učinek s katerim se odpira skladba Metal Gods, pa izkoristila posnetek loputanja z vrati.
Na idejo za naslov albuma je prišel basist Ian Hill in sicer med prebiranjem dnevnega časopisja v članku, ki je poročal o novih stavkah delavcev gospodarske družbe British Steel Corporation, kjer je pet let delal tudi Glenn Tipton. Bend je sprva kolebal o tej ideji, sicer pa ni imel nobenega alternativnega predloga v tem času. Bolj, ko so tekli dnevi, bolj smiselno je deloval Hillov predlog.
Tudi z izborom naslovnice, se je naslov albuma odlično ujel. Prva verzija naslovnice za »British Steel« album, ki jo je ustvaril poljski umetnik Roslav Szaybo, je posedovala le okrvavljeno britev (to verzijo naslovnice so Judas Priest uporabili leta 2009 za ponatis albuma “British Steel”). Četudi je bila kasneje izbrana varianta z britvijo v dlani, kjer ni videti niti kaplje krvi, pri čemer so prsti roke položeni na britev tako, da vzbujajo občutek, kot da se britev zarezuje vanje, so nekateri naknadno želeli vplivati na to, da skupina spremeni svoj izbor. Pojavljali so se celo poizkusi retuširanja. A je skupina vse skupaj odločno zavračala in ni popuščala.
Naslovnica izraža ostrino, naslov albuma poudarja neprebojnost in nepokorščino. Pridevnik »britanskosti« trka izdatno na vrata src ljubiteljev trših zvočnih struktur! V pravem času na pravem mestu. Skovanka zmagovite kombinacije. »British Steel« je avtentična refleksija teh časov. Absolutni unikat. Bend je s tem albumom prečistil in osvežil svojo glasbeno filozofijo, našel novo začrtani fokus, ki se ga je držal skozi osemdeseta, z jedrnato izpovednostjo, agresivno držo ter ujetim duhom uporništva, pa podžigal vse skupine N.W.O.B.H.M. gibanja. Vpliv je segal onkraj Atlantika, pri čemer Ian Scott (Anthrax) zatrjuje, da si velike četverice “thrash metala” brez izdaje albuma »British Steel« v takšni obliki, kot jo poznamo, ne bi nikdar bilo mogoče predstavljati.
»British Steel« je album, na katerem so Judas Priest prvič v karieri pri besedilih in kompozicijah, pokazali zobe družbeno kritične angažiranosti. Naslovi You Don’t Have To Be Old To Be Wise, Breaking the Law, The Rage, to jasno nakazujejo. Sporočila albuma vkup z aranžiranjem, je dobro ujelo trend, ki so ga takrat iskale založbe. In ta trend je bil močno povezan z občo refleksijo glasbenikov nad leti gospodarske in socialne nestabilnosti Velike Britanije. Tako so se množice z »British Steel«, ob njegovem izidu še lažje poistovetile.
Allom, ki je v prvi vrsti zaslužen pri dirigiranju skupine, da je ta na albumu tako učinkovito ujela v isti sapi težkometalsko prodornost ter radijsko (komercialno) dostopnost, je s posnetki sprva odbrzel v London do studia Morgan (končni razrez posnetkov), nato pa odletel v New York, kjer je »British Steel« dočakal končno zvočno masterizacijo.
Za prvi single albuma “British Steel”, so Judas Priest izbrali Living After Midnight. Z njim so v marcu 1980 dosegli 12. mesto najbolje prodajanih hitov britanske lestvice. Za snemanje videa so izbrali Juliena Templea. Ta je bil znan po tem, da je snemal videe za Sex Pistols in se ga v tistem obdobju, zavoljo takšne reputacije, nihče niti dotakniti ni hotel. Judas Priest s tem niso imeli težav. Material za Living After Midnight je bil posnet na koncertu Sheffield City Hall. Prav tako je Temple posnel video za Breaking the Law, naslednji single albuma, ki je ponovil uvrstitev predhodnika Living After Midnight. Za prizorišče snemanja videa Breaking The Law je izbral okolico londonske Barclay banke. Tretji single za skladbo United so Judas Priest izdali avgusta 1980 in se je odrezal kanček slabše. Dosegel je 26. mesto.
Energija je bila odlična v studiu in skupina je sevala izredno sproščenost ne glede na to, da je morala vse opraviti v enem samem mescu. Člani ekipe so vedeli, da so ustvarili močan material, to je potrdil tudi mož založbe Columbia Records Howard Thomspon, sicer del A&R osebja, ki je v tistem času tesno sodeloval s skupino in dejal: »Ob prvi minuti, ko sem slišal Living After Midnight, sem pomisli, da bo to hit. Zelo mi je bil všeč Breaking the Law. Le komu ne bi bil?«
»British Steel«, ki je izšel 14.04.1980 (tako kot prvenec Iron Maiden), se je na lestvici Velike Britanije povzpel do 4. mesta najbolje prodajanih plošč (tako kot prvenec Iron Maiden). Prav tako so Judas Priest uspeli z njim prodreti na zelo zgledno 34. mesto 200. najbolje prodajanih plošč ameriške Billboardove lestvice. »British Steel« je postal prvi Judas Priest album, ki je v ZDA dosegel status zlate plošče. Do danes je s preko milijon prodanimi kopijami na tleh ZDA prejel platinast certifikat.
Judas Priest so se med 07.03.1980 in 23.08.1980 nahajali v Evropi in ZDA svoje British Steel turneje, na marčevskem delu turneje, so jih po Veliki Britaniji podpirali Iron Maiden, na ameriškem delu pa Def Leppard in Scorpions. 16.08.1980, so Judas Priest nastopili tudi na prvi izdaji famoznega Monsters Of Rock festivala (Castle Donington), kjer so nastopili predzadnji na sporedu. Festival so v vlogi glavnega nosilca sklenili Rainbow.
»British Steel« je po plati velikega komercialnega preboja gotovo najbolj pomemben Judas Priest album. Njegova vsebina in nova usmeritev je skupini odprla vrata na stežaj v osemdeseta leta, kjer so lahko povsem sproščeno in na krilih vse večje planetarne popularnosti, ki jo je dosegal takrat novorojeni heavy metal, ustvarili nekaj nepozabnih in najbolj veličastnih klasik heavy metal univerzuma.
avtor: Aleš Podbrežnik