Založba: SPV / Steamhammer Records
Datum izida: 08.05.2020
Produkcija: Tommy Geiger
Dolžina albuma: 54.45 min
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 9.0 / 10
Axel Rudi Pell je na evropski hard rock sceni velika figura. V karieri, ki vštevši njegovo delovanje pri Steeler, polagoma lovi že 40. let glasbenega delovanja, je prodal 1.7 milijonov svojih Axel Rudi Pell albumov (s številnimi kompilacijami in koncertnimi albumu vred). Njegov glasbeni slog je prepoznaven in zakoličen in Axel se je skozi dolga leta delovanja, toćneje od prvenca »Wild Obsession« (1989) slogovno in zvočno le malo spremenil .Skozi čas je nanizal do tega dne kar 17. studijskih albumov in postal izredno cenjen in spoštovan glasbenik, katerega koncerti so tudi zelo dobro obiskani. Drži ga seveda pokonci rodna Nemčija in jeklena neminljivost velike zvestobe tamkajšnje publike, ki ga ne pušča na cedilu. Zadnji album »Knights Call« (2018) je npr. dosegel 2.6 milijonov predvajanj po celem svetu.
Na svet pa je privekal torej še osemnajsti studijski album legendarnega kitarista, ki nosi naslov »Sign Of the Times«. To je tretji zaporedni album posnet v postavi z bobnarjem Bobbyjem Rondinellijem (ex-Black Sabbath, ex-Rainbow, ex-Blue Oyster Cult) in »Sign Of The Times« je, povem naravnost, rahlo drugačen album, glede na pričakovano. Kako prosim? Pravilno berete. Neznatno, a dovolj, da to dejstvo radostno vznemirja.
Torej je naš vrli in prečastiti Axel izbral za producenta svojega novega albuma Tommyja Geigerja, ki je sicer njegov stari znanec, saj je produciral oba njegova zadnja dva live albuma in sicer »Magic Moments« (2015) in pa lanskoletnega »XXX Anniversary«. Poznavalci vedo, da je predhodnih devet studijskih plošč »nemškemu Blackmoreu« produciral prekaljeni Charlie Bauerfiend. Pri Pellu je neverjetno to, da mu uspe spisati v dveh letih ali manj, dovolj materiala, da posname novi album. Tokrat je material nastal celo nekoliko prej, kot je Axel sicer predvideval. Čeprav deluje mantra »kopi-pejsta« preverjeno vžigajoče glasbene formule skozi leta pač stalna praksa, dostavlja novi album odklon zlasti v tem da deluje produkcijsko silno navito glede na pretekle izdelke. Sicer je znano, da je Pell ljubitelj hrupa in poudarjenega metalskega rožljanja, a kdo bi si mislil, da bo temu standardu dodal še več dodatnih decibelov prešernega »overdrivea«. Kitara je dodatno našobljena, zadržuje pa živo organskost, ne odzvanja tako zgloncano in precizno, kot če bi nad njo bdel Bauerfiend, obenem pa je kitarski zvok tudi zelo masten. Obenem se čuti, da je Johnny Gioeli v neverjetni vokalni formi, saj je silno veliko nastopal v zadnjem času. Bodisi s Pellom, ali pa s svojimi Hardline. Drugi člen, ki dostavlja svoj maksimum in več na novem albumu, pa je Rondinelli s svojim bobnanjem, ki postreže z neverjetno dinamiko preko plošče, kar na preteklih dveh ni bilo mogoče zaznati tako intenzivno. Da je Rondinelli eden najbolj briljantnih hard rock bobnarjev našega časa, ve že vsak kronani roker, ki zna pogledati vsaj malo na levo in desno od Kiss, AC/DC, Guns N’ Roses in Rolling Stones. Poseduje izrazito topovski zamah, njegov slog oziroma pristop kreacije prehodov, pa bolj ne more biti pisan na kožo tipu hard rocka, kot ga komponira Axel Rudi Pell.
Masten, poln in izkoriščen zvok. Fraze so izdatno podprte s Hammond zvokom, album poseduje tudi izredno bas nogo in volumen nizkih tonov je kontrastiran optimizirano. Prav tako je to pot Axel dal še posebno prednost aranžerskemu “kompaktiranju” kompozicij. Vrlina, ki je njegova stalnica, a to pot deluje v tem elementu še posebej zavzeto. Torej absolutno je postavil nalezljivost in muzikalično pečatnost na prvo mesto ter tudi prednost kreaciji bombastičnih vzdušij. To se pozna v mid-eight pasažah, kjer se kitarist izdatneje brzda in ne vpada v solistične pobege, ki bi “cefrali” razvoj melodije in vzdušij. Tokrat daje več poudarka na oblikovanju tonov in finomehaniki razmeščanja le teh, da izpleni iz solaž še več melodije in tako dozira komad z dodatnim drama teatrom. Prav tako je zanimivo spoznanje, da je Pell za nekaj časa postavil okultizem, fantazijo in čarovništvo ob kraj in se v sporočilih novega albuma ukvarja z našo realnostjo, kot je umiranje planeta in nepretrgano rožljanje z orožjem (Gunfire, End of The Line, naslovna skladba). Na to namiguje tudi kazalec ure na naslovnici, ki meri dve minuti preko polnoči, kar pomeni, da je človeštvo »zapravilo vse« in da vrnitve nazaj ni več. Pell se torej polno zaveda, da živimo v zelo nevarnih časih. Vsekakor pa ni opustil ljubezenskih tem (Waiting For Your Call, z izjemno Gioelijevo predstavo, ali Bad Reputation).
Material? Udarni in naviti uvodni šrapnel Gunfire, potem baladna As Blind As Fool Can Be (Pell ostaja mojster balad) ter naprej skladbe srednje hitrega tempa, kjer bend razvija izjemno bombastičnost in pomp, ki zleze med poslušanjem v hipu pod kožo (še posebej npr. Bad Reputation s silno prevzetno vodilno frazo). Torej nekako pričakovana vsebina. Preseneti recimo reggae uvod v skladbi Living In A Dream. Sklepna Into the Fire je svojevrstna poslastica, a od Pella že slišan trik, ki znova koketira z estetiko skladb tipa Stargazer ali Kashmir. Skladba Wings Of The Storm prinaša znova izrazitejšo navdahnjenosti nad likom in delom Deep Purple Mk. IV ere, ali Rainbow.
»Sign of the Times« je v vsem nov odličen studijski dosežek tega kitarskega veterana med veterani. Ljubitelji njegovega lika in dela bodo več kot navdušeni. Obenem je kanček drugačen, zlasti v produkcijskem oziru. Axel Rudi Pell so tudi na novem materialu izkazali maksimalno angažiranost. Odigrali in posneli so ves material z izjemno vnemo, strastno in zagonom. Album je dolg slabih 55. minut in drži poslušalca v svojem drama teatru vseskozi čvrsto ob sebi. »Sign of the Times« dosega torej vse standarde visoke kakovosti prvovrstnega hard rocka, ki (očitno trajno) stoji za imenom Axel Rudi Pell.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. The Black Serenade (intro)
2. Gunfire
3. Bad Reputation
4. Sing of the Times
5. The End of the Line
6. As Blind As Fool Can Be
7. Wings of the Storm
8. Waiting For Your Call
9. Living In a Dream
10. Into the Fire
Zasedba:
Johnny Gioeli – vokal, spremljevalni vokal
Axel Rudi Pell – kitara
Ferdy Doernberg – klaviature
Volker Krawczak – bas kitara
Bobby Rondinelli – bobni
