Don Mentony Band: Zajeban dan

0 253

Založba: Samozaložba
Datum izida: februar 2014
Produkcija: Tomaž Maras & Don Mentony Band
Zvrst: Blues / Boogie / Rock ‘N’ Roll
Ocena: 9.0 / 10


Don Mentony Band so na slovenskem glasbenem prizorišču tako rečeno ljudska rock’n’roll basen (in pripovedka). Ena najbolj pristnih glasbenih zgodb o rock ‘n’ rollu, ki so vzniknile konec osemdesetih na slovenskem in s serijo studijskih albumov in nekaterih izdanih sočnih skladb, ki so postale obče ponarodele uspešnice! Let 2000 pa je izšel še »Dobr se mi dogaja«, potem pa je skupina legla k dolgi hibernaciji. Odločno predolgi. No nekje v letu 2008, so se vrnili med žive in pričeli znova koncertirati v dobro prevetreni postavi. Vsekakor pod vodstvom nezamenljive in ultimativne figure Janeza Zmazka Žana. Plod reaktivacije je bila izdaja dvojnega živega dokumenta  s strani RTV ZKP Slovenija leta 2010 imenovanega »The Best Of Živo«.

Očitno je našel Žan zmagovito formulo pomlajenih Don Mentony Band, s katero je pričel komponirati tudi novi avtorski material. V maju 2013 je zasedba stopila na oder kamniškega Doma kulture in odigrala novi material v celoti v živo. Ne le to. Tudi posnela ga je? In rezultat? Posnetek vsega novega materiala, odigranega v enem samem poizkusu je dal novi studijski album z naslovom »Zajeban dan«.  Zmazek je izkušen glasbeni falot, težko mu ostane karkoli prikrito. Mož je glasbeno aktiven še od začetka sedemdesetih, ko sta igrala z Borutom Činčem pri Jaguar, v osemdesetih se je priključil Buldožerjem, pomagal je Vladu Kreslinu, potem pa »kočno našel« samega sebe v Don Mentony Band. In »Zajeban dan« ni povsem Buldožersko nedolžen. Poleg Žanove pregovorne in dejanske zbadljivosti, ki je bila vselej silno kompatibilna z likom in delom ene najbolj pronicljivih zasedb ere slovenskega rocka, gostuje na novi Don Mentony Band skladbi Vraga naj te vzame na vokalni spremljavi celo sam presvetli Boris Bele.

Zmazek je zbral za nove Don Mentony Band gardo potrditve željnih in kar je najpomembneje, silno talentiranih glasbenih asov. Žan in Luka Vehar ustvarjata želeni kontrast v pristopanju h kitarski igri. Žana prepoznaš po njegovih muzikaličnosti. Možakar potrebuje le kanček pravega prostora, da odmeri na pravem mestu nekaj tonov in je zmagal! Mož nosi čarobni dotik, ki ga je skozi kariero negoval in razvijal do jasno prepoznavne karizme. Vehar na drugi strani poseduje več mehkobe, več tehnične definiranosti. Ta kontrast tvori odlično dopolnjevanje v solažah, ki fascinira v polnokrvnem odmerku! Novost je harmonika. Ne klaviature, pač pa harmonika! Žana poznamo po njegovem zajedljivem sarkazmu. Mož nikakor ni pozabil pesniti »na prvo žogo«, brez olepševalnic! To kar čuti, pove naravnost, kot pravi mož. Kar vidiš, to dobiš. Skrivalnic tukaj ni. Prav zato je njegov zbadljivi sarkazem vedno tako dobro vžgal, ker si je mož vedno upal glasno povedati tisto, o čemer večina razmišlja, pa raje tišči v sebi.  Tudi tokrat so osnove teme Žanove poezije podajanje učnih uric ženskam, risanje stanja biti opazovalec slovenske družbe v letu 2013. Polno je izpovedi o osebnih zablodah, skušnjavah, sočnih moško ženskih igricah. To kar potrebuje rock ‘n’ roll in to za kar je bil pravzaprav ustvarjen. Tihi upornik, predan sledenju lastnim instinktom. Če s tem rešiš lastno integriteto, preden te posrka sivina konformizma, si storil bistven stvar, če pa zraven zapelješ še kakšno žrebico, ki rada prisluhne tvojim pravljicam, potem si popon zmagovalec!

Tako nekako se odvija tudi zgodba na albumu »Zajeban dan«. Žanov robati, nižje intonirani vokal, je  v godrnjanju znova pristno ciničen, obenem pa skozi ta cinizem začutiš stanja melanholije, kar klapa k njegovem prirojenem občutku za sledenje muzikaličnosti  v kompozicijskih strukturah. Ta muzikaličnost se je občasno odločno odklanjala k prvinam bluesa in rhythm ‘n’ bluesa, kar sliši skupaj z vsebino sporočil v verzih! In ostaja konstanta. Tudi na albumu »Zajeban dan«! Žan ostaja porogljiv, obče zabaven, zbadljiv, brezmejno šaljiv, navkljub dejstvu, da je njegova figura postavljena v središče drama teatra, v katerem bo tako ali drugače, kot glavni junak zgodbe, na koncu pogubljen (Bela črta, Ne grem se več). Ostaja pa vseskozi jasno, da je v teh njegovih, na prvi pogled »nedolžnih šalah«, še prekleto preveč resnice!

Skladbe temeljijo na štirih, petih akordih! Vse je kar se da minimalizirano. Gre za sproščen, relaksiran album, poln kratkih, jedrnatih, a vseskozi koncizno odmerjenih gibov in dejanj. Po tem je Žan vselej slovel, kot eden najbolj zanimivih, pa tudi najbolj kompetentnih rock ‘n’ roll komponistov na Slovenskem. Zbadljivo brundanje prefriganega starega lisjaka, pa navkljub zorenju vokalno izrazne vibracije, ohranja mladostniški žar in zagon. Ogenj ne ugaša in to je bistvo! Ekipa so-kreira ob vokalu izreden zvočni žmoht, ki je z odra mojstrsko prenesen skozi zvočno obdelavo in tako avtentično zadržan na tem zvočnem nosilcu. Prepletanje gradnikov v barvanju kontrastov čokatega zvoka navdušujoče učinkuje. Doričeva harmonika vnaša (povsem nevsiljivo) tisti pristni lesk melosa po katerem hipoma prepoznaš, da je »Zajeban dan« album zvarjen na sončni strani Alp.

Vsi, ki iščete preprost, »na prvo žogo« ubrani polno izpovedni dosje čistokrvne rock ‘n’ roll gorčine, občasne bluesovske zazrtosti, dobrodošli doma! Žan in kompanija so ustvarili močan album, dvanajstih skladb, ki kakovostno nikakor ne kolebajo. Skladbe albuma temeljijo po večini na srednje hitrih ritmičnih rešitvah, ponekod se prikrade na album tudi kakšen valcer (Pravljičar), drugod pa rockovsko izdatneje zažvrgolijo (Mojster Povše). »Zajeban dan« je album, ki ga bo hitro sprejela masa pravovernih rockerjev in prav vsi ljubitelji te skupine, ki se boste po 14. letih neizprosne žeje končno naposled korenito napojili iz glasbenega vodnjaka velike srčnosti tega izdelka!

avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Zajeban dan (3:53)
2. Ne grem se več (3:42)
3. Lahko si za, lahko si proti (3:06)
4. Mojca (3:59)
5. Vrag naj te vzame (3:16)
6. Pravljičar (2:50)
7. Neprijetna situacija (2:52)
8. Jaz nisem (2:41)
9. Saj je vseeno (4:08)
10. Bela črta (3:16)
11. Gospa Lepota ih gospod Denar (3:06)
12. Mojster Povše (2:22)

Zasedba:
Janez Zmazek “Žan” – kitara, vokal
Luka Vehar – kitara
Boštjan Dorič – harmonika
Klemen Teran – bas kitara, spremljevalni vokal
Žiga Kožar – bobni

GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Robert Oven – spremljevalni vokal na skladbah št. 1 in št. 6
Boris Bele – vokal na skladbi št. 5
Mitja Kavčič – Hammond orgle na skladbah št. 4. in št. 10


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki