Lordi na ritualu “zombi-seksorcizma” (2018)

Poba Nazadnje spremenjeno Nov 27, 2018

nastopajoči: Lordi, Silver Dust
lokacija: San Dona Di Piave (Treviso), Revolver Club, Italija
datum: sobota, 24.11.2018

Lordi! Človek niti ne ve, kje bi začel pesniti novo koncertno povest. Govora je o njihovi novi evropski turneji imenovani »Sextourcism«, na kateri predstavljajo Lordi svoj novi studijski album »Sexorcism«. To pot v vlogi zombijevskih seksorcistov. Ni kaj. »Tablete« (beri: vzvodi generiranja bujne domišljije) ne popuščajo. Ekipa finskih “gnijočih počasti” je z zamahom vonjav trohnobe, sicer že letos poleti zavojevala evropske festivale, na katerih je bilo mogoče slišati komade novega albuma, na jesen pa so se finski hard rock in glam rock/metalci odpravili torej še na klubsko evropsko turnejo.

Znova mimo Slovenije. Na dan mrtvih, to je 1.11.2018, so se ustavili v Celovcu, dan prej v Grazu, a smo oba koncerta preskočili, saj se ponujala še ena opcija za obisk njihovega koncerta. Predzadnji termin turneje. Bila je sobota, pisal se je 24.11.2018, ko sva pristala v italijanskem kraju San Dona Di Piave pri Trevisu in tamkajšnjem Revolver klubu. Končno konkreten obisk v klubu. Polno je bilo.

Pred Lordi so, kakih dvajset minut preko devete zvečer, stopili na oder švicarski Silver Dust. Kvartet, ki »baše« v metal tako gothic elemente, kot tudi elemente dark rocka, s pričakovano dozo odrskega kiča in lišpa. Bend, ki gradi torej na teatru in sceni. Silver Dust niso zelenci in niso od muh. Vedo kaj hočejo in zato pristopajo k stvarem skrajno resno in zelo angažirano. Delujejo od leta 2013, v žepu pa imajo že tri studijske albuma, aktualnega »House 21« so izdali letos in nosi koncept (psihološki triler). To je za skupino druga skupna turneja z Lordi, smo pa slišali izključno komade z nove plošče, ki so jo Silver Dust odigrali pravzaprav v celoti. Glede na to, da je glasba dokaj generična, sta se usidrala v spomin dva dogodka. Prvi je raba Ibanez kitare modela, ki pripada S. Vaiu, rekvizit, ki ga je vokalist in kitarist skupine Lord Campbell naposled le konkretneje »prošetal«, ko je soliral preko matrike (Bachova tokata in fuga v d-molu). Druga zabavna reč, je integracija velikega eighties hita Bette Davis Eyes (v izvirniku pripada Kim Carnes). Bend ga je priredil za svoj novi studijski album. Sicer so Silver Dust lucidni gotičarji. Prav tako ustvarjajo povsem spodobno glasbo, ki sicer ne prinaša nič novega, je pa v aranžmajih dopadljiva in stoji. Stilsko kot nalašč za odpiranje koncertov pred Lordi. Lord Campbell poseduje zanimiv srednje, do niže intoniran vokal, ki je glavni faktor vnosa gotskih elementov. Bend zastopajo še gorostasi basist Kurghan, tršati kitarist Tiny Pistol ter od letošnjega avgusta dalje novi član skupine, sicer bobnar Magma.

Lordi so na oder Revolver kluba spravili konkretno kuliso, ki je spominjala na vhod v egipčansko piramido. Zidovje okrašeno z raznolikimi lobanjami. Kreacija torej, ki sodi nalašč v grozljivko.Njihov teater, ki smo ga bili vajeni še pred desetimi leti in malo manj, je sedaj precej bolj »omehčan«. Nekatere scenske kulise so bile očitno za »razviti svet« preveč brutalne in ekstremne in skupina je pričela prejemati opozorila, da tako ne bo šlo več naprej. Kdor je bil marca 2009 v Cerknici na njihovem koncertu, ve o čem govorim. Tako dejansko po novem uživaš še najbolj ob manjših trikih, ki jih med koncertom uporablja Mr. Lordi, kot je megleni top, pa salve konfetov pri Who’s Your Daddy? (tudi med It Snows in Hell), ter seveda njegovem slogu izbire humoresk, s katerimi je vseskozi uspešno držal publiko ob sebi, da mu je ta jedla iz rok (npr. nagovarjanje publike, če želi biti ta slečena, pred uvodom v Naked In My Cellar, ali »I can see you, but I can’t hear you«, pri čemer je publika dojela in pričela zganjati povratni šunder itn…). Skratka pričakovano. Obvezni železni hiti in štirje komadi novega albuma “Sexorcism”. Vmes pa solo točke, ki jih niti ne gre pogrešati. Precej nasnetih kulis, na kar se je treba pač navadit, sicer pa brezmejna zabava. Pravzaprav greš na Lordi koncert zato, da se zabavaš. In bend to do potankosti razume in zato zna uporabljati zares vse vzvode, ki skozi profesionalni pristop, dostavijo prvovrstno rock’n’roll zabavo. Lahko se smejiš tudi do solz, če pač tako nanese.

Solo točke so sicer povsem odvečne, vendar pa bivanje v nepredušnih gumijastih kostumih terja od članov zasedbe zares jeklene živce, tako da je takšno zapolnjevanje igralnega časa med koncertnim nastopom, povsem razumljivo (in sprejemljivo). Premori med skladbami so zato nekaj precej samoumevnega. Bend je seveda v zaključnem delu dvigoval temperaturo do vrelišča, do katerega se je (pričakovano) povzpel s hiti kariere. Lordi so za finale postreljali triado obveznih Who’s Your Daddy?, Devil Is A Loser ter seveda huronsko Rock Hard Halleliujah.

Tudi svoj predzadnji koncert dolge evropske turneje, so Lordi zvozili na nivoju stroge profesionalnosti, ki ji ne moreš nič očitati. Ostajajo prava zmes absurda in lucidnosti ter pravšnja doza šok teatra, ki še naprej čvrsto osedlana na kolesju zabavnih riffov in še zabavnejših verzov, ohranja pravi naslov koncertnega spektakla.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

setlista: