Lokacija: Ljubljana / Kino Šiška / Slovenija
Datum: tore, 17. 9. 2019
Poletja je konec in s tem tudi konec festivalov. Čas je za povratek v klube. September je poln koncertov. V Kinu Šiška pa sploh, ker mineva 10 let, odkar se je pričelo s koncerti tu. Ponudba v KŠ je torej pestra, skozi cel september je napovedanih malo morje dogodkov. 17. september je bil napovedan za ljubitelje surove godbe in udarnih ritmov. V Slovenijo so se namreč vrnili Deafheaven, ki so jih spremljali še Touché Amoré in Portrayal of Guilt.
Prvi so se predstavili Portrayal of Guilt. Mlada skupina je predstavljala precej surovo mešanico nekaterih žanrov. Skupina je igrala skladbe s prvenca Let Pain Be Your Guide. Sama godba je plavala v bolj ekstremnih (pod)žanrih. Zaznalo se je po eni strani veliko hardcore punk prijemov, a zaradi samega surovega zvoka, je zvenelo, da skupina rada posega tudi po grindcoru ter blackened sludge metalu. Primerno temu je bil vokal, ki je precej trpinčil svoj glasilke. Portrayal of Guilt so bili dobro ogrevanje. Skupini se vidi, da še gradi na svojemu karakterju, za kar bo potreben še kakšen album več.
Po dobrih dveh letih so se vrnili Touché Amoré, pri katerih je bila podpora precej večja kot pri prvi predskupini. Skupina je danes znana tudi kot ena izmed glavnih predstavnikov post-hardcore žanra. Na svoj račun so torej prišli oboževalci zasedb Defeater, La Dispute in Pianos Become Teeth. Skupini se je na odru videlo, da ima mnogo koncertnih izkušenj. Prav tako so dobili tudi dober odziv publike. Nastop je dodelan, skupina daje veliko poudarka na emocionalnosti. Pri sami glasbi sicer ni odkrivanja tople vode. V ospredju je preprostost, ni nepotrebnega kompliciranja, zato so tudi mnoge skladbe vsebovale parakordne riffe. Touché Amoré so svoj sloves opravičili z dovolj energičnim nastopom in izborom skladb iz celotne diskografije. Mogoče je tu izostal kakšen favorit, a publika je bila sodeč po odzivu zadovoljna z nastopom.
Kot zadnji so nastopili Deafheaven, ki so veliki bum doživeli leta 2013 z albumom Sunbather. S tem so postali glavni predstavniki t.i. post-black metala. Pred tem albumom so bili popolnoma neznani, kar se je tudi pokazalo na prvem koncertu v Ljubljani, ko je njihov koncert obiskala le peščica ljudi. V Kinu Šiška se je pokazala le drugačna slika. Dvorana sicer ni bila polna, a podpora Deafheaven je nedvomno narasla. Ni več možno govoriti le o peščici obiskovalcev. Skupina je v dobri formi. Člani so uigrani, veliko intenzivnosti je pokazal bobnar, ki je moral kar dolgo držati blast beat. Edino vokalist je na čase deloval zgubljen. A o neizkušenosti tu ni mogoče govoriti.
V svojem repertoarju so se Deafheaven so se dotaknili zadnjih treh albumov, sam nastop pa je bil precej kratek. Skupina ima sicer precej dolge skladbe, a vse skupaj je naneslo okoli eno uro. Z novejšimi skladbami Honeycomb in Canary Yellow so Deafheaven pokazali svoje aktualno stanje. Skladbe imajo black metalsko surovost, bolj do izraza pridejo z umirjenimi atmosferičnimi predeli, ki s svojo zasanjanostjo spominjajo na mnoge post-rock skupine. Podobno je bilo s skladbo Brought to the Water z album New Bermuda stilsko ni bilo kakšnega odmika. Večjo surovost so pokazali s skladbo Black Brick, novim singlom, kjer ni neke zasanjanosti. Za slovo pa je padel Dream House z albuma Sunbather. Prostora je vsekakor bilo še kakšno skladbo, a nekako je delovalo, da so Deafheven opravili kar malce rutinsko.
Če se sklene, se je odvil prijeten večer, ki pokril marsikateri žanr v metalu in hardcoru. Vsekakor še en pester koncert, ki obeležuje deset let Kino Šiške.
