Datum izida: 1992
Založba: Celluloid Records
Produkcija: Dino Watkyn in Nigel Gilroy
Dolžina: 66:00
Zvrst: progressive rock/space rock
Ocena: 8.5
»Shapeshifter« je bil prvi ‘pravi’ Gong album z Daevidom Allenom za krmilom ‘vesoljske ladje’ po »You« iz leta 1974. Po kratkotrajnem eksperimentu z naslovom Gongmaison je ekscentrično-genialni Allen obnovil Gong skupaj z originalnim saksofonistom Didierom Malherbejem ter povratniškim bobnarjem Pipom Pyleom, kateri je v preteklosti igral na »Camembert Electrique« (1971) in »Continental Circus« (1972). V novi Gong zasedbi, ki je leta 1992 posnela »Shapeshifter«, presenetljivo ni bilo Daevidove družice Gilli Smyth, se je pa zato v njej nahajal tudi nekdanji Gongmaison violinist Graham Smith. Novinca sta bila indijski tolkalist Shjamal Maitra ter Keith Bailey.
Na »Shapeshifter« je Allen v besedilih nadaljeval z Gong mitologijo o dogodivščinah antijunaka Zero the Hero. V tokratnem konceptu Zero the Hero, ki želi doseči še višji nivo razsvetljenja, sreča skrivnostno osebo, katera mu obljubi pakt. V zameno za vzpon na še višji nivo eksistence se bo moral odpraviti na potovanje z letalom, vendar pod pogojem, da pri tem ne bo uporabljal denarja ter, da bo užival samo letalsko hrano. Zero the Hero privoli v pakt in kmalu zatem v skrivnostnih okoliščinah umre med potovanjem po Allenovi Avstraliji. Koncept so povezovale kratke, manj kot minuto dolge stvaritve z monologi, dialogi ter kratkimi inštrumentalnimi interludiji.
V glasbenem oziru so novi Gong na »Shapeshifter« mešali space rock, svetovno glasbo, jazz rock in ponekod tudi elektronsko glasbo oziroma trance. Naslovna skladba in »Hymalayas« sta bili skorajda popolnoma, z izjemo moderne produkcije, v stilu klasičnih Gong, medtem ko je »Dog-O-Matic« predstavljal zadeto-plesni space rock in trance hibrid. »Spirit With Me« je bil kratki akustični prog folk hibrid. Psihadelično obarvani »Give Me Mother a Soul Call« je bil prijetni eterični eksperiment z ambientalnimi zavesami ter elementi svetovne glasbe na katerem je Allen treniral raztegljivost svojih glasilk.
»Heaven’s Gate«, pikra parodija na istoimensko sekto, ki je v veri, da se bo na izventelesni ravni združila z vesoljci, pod vodstvom norega guruja storila kolektivni samomor, je bil bolj jazzovsko obarvan dosežek izjemnih ambientalnih širjav, kjer so navdušile predvsem Daevidovo subtilne kitarske pasaže. »Loli« je vseboval psihadelično vokalno mantranje ter nežne violinske aranžmaje s pomočjo katerih se je izoblikovala skrivnostna atmosfera. »La Bas La Bas« je bila norčava skladbica s pastirskim vzdušjem in posmehljivo melodijo na bazi countrya. Še bolj obešnjaško je izpadel »I Gotta Donkey«, ki je z baročnimi violinskimi aranžmaji in Allenom v vlogi ‘cepetavega oslička’ zvenel kot zvočna podlaga za otroško pravljico. Na epski in eklektični spacerock pustolovščini »Can You: You Can«, ki opomni na to zakaj Gong spadajo med najbolj pomembne prog rock skupine vseh časov, se stvari spet nekoliko zresnijo. »Elephant La Tete« je prek strastne uporabe table vseboval elemente indijske ljudske glasbe.
»Shapeshiter« je predstavljal presenetljivo kvalitetno vrnitev ‘pravih’, Allenovih Gong, ki so na njem uspešno združevali svoj klasični, spacerockovski pristop z nekaterimi sodobnejšimi zvočnimi prvinami ter moderno produkcijo. Album je bil kot celota dovolj všečen in zanimiv, da je Allenovi tovarišiji na dolgi rok omogočil preporod in nadaljevanje uspešne zgodbe zato sodi med pomembnejše Gong dosežke. Na naslednji Gong album, »Zero to Infinity« (2000), je bilo potrebn čakati kar osem let. V tem času so se vrnili Smythova, Mike Howlett in Pierre Moerlen, kateri je ponovno odšel tik pred senemanjem »Zero to Infinity«.
Avtor recenzije: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Gnomerique (0:07)
2. Shapeshifter (4:53)
3. Hymnalayas (7:38)
4. Dog-o-matic (3:00)
5. Spirit With Me (2:27)
6. Mr. Albert Parkin (0:17)
7. Raindrop Tablas (0:21)
8. Give My Mother A Soul Cage (4:30)
9. Heaven’s Gate (4:49)
10. Snake Tablas (0:34)
11. Loli (5:09)
12. Là Bas Là Bas (4:06)
13. I Gotta Donkey (2:12)
14. Can You : You Can (Live) (9:09) *
15. Confiture De Rhubarbier (Live) (1:18) *
16. Parkin Triumphant (0:06)
17. Longhaired Tablas (0:14)
18. Éléphant La Tête (4:41)
19. Mother’s Gone (1:12)
20. Éléphant La Cuisse (3:26)
21. White Doves (5:24)
22. Gnomoutro (0:27)
Gong:
Daevid Allen – kitara, glavni vokal
Graham Clark – violina
Didier Malherbe – saksofon (bas, tenor, alt, sopran), flavta, pikolo, klaviature
Keith Bailey – bas ktiara, vokal (2,9)
Shamal Maïtra – tabla, ghatam, djembé, darbuka, programiranje tolkal, bobni (13)
Pip Pyle – bobni
Gostujoča glasbenika:
Charlélie Couture – vokal (12)
Alain “Loy” Ehrlich – klaviature (8), kora (5)
Mark Robson – klaviature in vokal (22)
