kraj: Ljubljana / Dvorana Tivoli (Mala dvorana) / Slovenija
datum: 22.02.2018
Čas, kaj je čas? Pravzaprav ga ni. Iskreni umetnik ga ne pozna in niti ne prizna. Sploh, ko trčiš ob Düsseldorfski glasbeni monstrum Kraftwerk, bend, ki reci in piši deluje od začetka sedemdesetih in ki je s svojimi revolucionarnimi albumi od leta 1974 dalje preskočil (v oziru svetovne glasbene evolucije) nekaj er v prihodnost in hkrati s tem tudi preroško napovedal življenjski slog, ki ga živimo danes in ki se generira v prihodnosti. Kraftwerk so dejansko, tako kot to narekuje vesoljsko plovilo v njihovi odrski koreografiji, prispeli v Ljubljano iz nekega drugega časa in prostora, iz galaksije prihodnosti, ki je za dve uri v Ljubljani, postala tako sedanjost, ali pa na moč stvarna preslikava nečesa, kar se bo šele zgodilo. Kdo neki bi mislil, da bo Computer Love, ustvarjen leta 1981, postal tako aktualen v novi dobi. V času, ko je bil ustvarjen ni nihče razmišljal o virtualni ljubezni, ki je danes na medmrežju nekaj povsem običajnega. Razčlovečenje ter fuzija stroja in človeka, se torej udejanja. Ko opazuješ že lep sveženj let ljubljansko otopelost in hladnost, odtujenost zlasti pripadnikov srednješolske garniture, ki se stapljajo z vezjem svojih žepnih androidov, so vse te asociacije okrutne. Bič božji. Kraftwerk, brezčasni fenomen, se ni izkazal zgolj za veliko inovacijsko figuro na glasbeni sceni galaksije, pač pa tudi preroško. In ta prerokba se še kar udejanja.
Niso bili edini izjemno inteligentni glasbeni kolektiv, ki se je pojavil v zahodni Nemčiji, konec šestdesetih. Tu so bili tudi Faust, Can, Amon Düül, Neu! in še vrsta drugih vizionarjev, ki je s svojim adventivno avantgardnim duhom postavila na noge nov žanr »kozmične glasbe« (britanska skovanka “krautrock” je bila za te nemške intelektualce “bogokletna” in so jo razumeli kot skrunjejne njihove umetnosti), vendar pa so Düsseldorfski pionirji v svojem zvočnem Kling Klang laboratoriju, kjer so morali sami sestavljati povsem nove instrumente, vključno z vokoderji, modularji, sintetizatorji, v svoji revolucionarni nomenklaturi »pačenja« zvoka, s prelomnim »Autobahn« (1974), prvi dejansko odprli vrata na stežaj razmahu elektronske glasbe. V vseh njenih “post Kraftwerk” sferah evolucije. Oziroma “evolutivnem lovu” Kraftwerk doktrine.
Leta minevajo, novih studijskih albumov skupine Kraftwerk že dolgo ni več, vendar pa se bend skozi leta redno pojavlja na odrih in temu vsled izpopolnjuje in razširja aranžmaje svoje glasbe. S tem vred skrbi tudi vizualiziranje koncertov, ki spremlja njihove spektakularne nastope. Po razprodanih Križankah leta 2004, so Kraftwerk, po 14. letih napolnili v podobnem, a višjem številu, tudi malo dvorano Hale Tivoli!
Bend je v lanskem letu izdal obširen katalog osmih koncertnih CD-jev z nazivom »3-D The Catalogue«, ki mu je podredil tudi letošnjo koncertno »3-D« turnejo. Tudi Ljubljana je tako po daljši suši, ko smo se nazadnje oktobra lani gnetli v Areni, kjer je nastopal Nick Cave, prejela s prihodom Kraftwerk nov, odmevnejši glasbeni spektakel, kjer se je torej le nabralo ljudstva v novem večkratniku števila tisoč. Kup obiskovalcev iz Italije, Hrvaške, tudi iz okolice avstrijskega Beljaka in Celovca, a klientela, ki je kot »zadrgnjeni obiskovalec kitarskih koncertov«, načeloma le redko srečujem. Veliko ljudi v parterju pa znova le zato, da so tam. Se pravi v rokah z androidi in ukvarjanjem z vsemi drugimi rečmi, razen s spremljanjem koncertne predstave legendarne skupine, pač ne.
Dve uri hipnoze. Orjaško platno z izrednimi vizualizacijami, v kombinaciji, da uganili ste, z glasbenim artizmom skupine. Nebeško ujemanje dveh svetov! Zvočnega in vizualnega. Po striktno nemški maniri. Človeku se odvrtijo v trenutku prav vsi filmi o glasbenih povestih, vse do Laibach in Rammstein, zelo verjetno pa tega koncerta nikakor ni izpustil niti naš mojster karateja, Miha Kralj. Občutja, ki jih doživlja človek na koncertu skupine Kraftwerk, so seveda po eni strani silno nostalgična (v kolikor si se rodil tam v začetku sedemdesetih), Kraftwerk pa zlasti v novem času postajajo iz leta v leto vse bolj groteskno zabavni, saj se s svojo prezenco in zapuščino dotikajo časov, prvih podvigov digitaliziranja, kar prikazujejo npr. primitivni računalniki in oblike prvih digitalni zapisov na platnu. No, v resnična sedemdeseta, pa te odstrelijo zlasti vizualizacije med Autobahn, kjer postaneš z lahkoto del Volkswagnovega hrošča in Mercedesa znamke v kakršni se je prevažal nekoč še naš, davno tega pokojni, maršal, pa seveda nekdanji nemški kancler Helmut Kohl. No po tretji strani, pa so Kraftwerk denimo s komadi Radioactivity, Computer Love in The Robots, še kako aktualni glasniki nove stvarnosti moderne družbene ureditve, ki so jo preroško napovedali! Njihov nemalokrat bizarni minimalizem ustvarja pravzaprav svoje nasprotje. Posega v »maksimalizem«. Sprehod skozi vse ere in vseh deset albumov skupine, pri čemer je marsikoga presenetilo dejstvo, da je bila The Model zaigrana v prvi polovici koncerta, vendar pa so Kraftwerk želeli predstaviti koncertni material kar se da v smiselno konceptualiziranem sosledju, deloma tudi v smislu kronološke evolucije njihovih kultnih albumov.
Skupina je torej aranžmaje izvirnikov skozi leta obogatila, razširila ter “oplemenitila” zvočno izkustvo. Basi so bili poudarjeni s takšno intenziteto, da si občutil tresenje želodca. Npr. skladba Das Model oziroma The Model, je glede na izvirnik, odzvanjala v znatno jedrnatejši, skorajda simfonični nomenklaturi, nasploh pa so skladbe pridobile skozi leta na še večjem simpatiziranju s plesnimi koraki. Torej se jih je skozi leta nalezla še večja ritmična prodornost!
Ralf Hütter, Henning Schmitz, Fritz Hilpert in Falk Grieffenhagen ostajajo, po skoraj petih dekadah glasbene revolucije, s svojim medzvezdnim plovilom, še naprej veliki glasbeni fenomen prihodnosti! In še naprej glasbena revolucija! Kar se koncertnega izkustva tiče, je v vseh ozirih obisk njihovega koncerta obveza za slehernega Zemljana in vsega greha vredna poslastica. Bodisi, da si njihov oboževalec, ali absolutni glasbeni laik. Izkušnja, ki te predrami, prebudi, strese in ne le, da te popelje za dve uri v svojevrstni svet onkraj realnosti, pač pa odpira in širi zavest, čutila ter intuitivno notranjost.
Ahhh…. in mimogrede, če koga zanima. Seksi očalca. 3-D očalca! Obvezni rekvizit, ki si ga prejel ob vhodu v dvorano in na koncert skupine! Skoraj bi mi ušlo iz glave.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
setlista:
1. Numbers / Computer World
2. It’s More Fun to Compute / Home Computer
3. Computer Love
4. The Man Machine
5. Spacelab
6. The Model
7. Neon Lights
8. Autobahn
9. Airwaves
10. Geiger Counter / Radioactivity
11. Electric Café
12. Tour De France / Prologue / Etape 1 / Chrono / Etape 2
13. Trans Europe Express / Metal on Metal / Abzug
—dodatek I.—
14. The Robots
—dodatek II.—
15. Aéro Dynamik
16. Planet of Visions
17. Boing Boom Tschak / Techno Pop / Music Non Stop
