Datum izida: 1981
Založba: Arista
Produkcija: Pierre Moerlen
Dolžina: 38:15
Zvrst: jazz rock fusion/progressive rock
Ocena: 7.5/10
Z »Leave It Open« je francoski bobnarski velemojster Pierre Moerlen nadaljeval svojo jazz rock fusion vizijo, katero je ‘davnega’ leta 1976 začel snovati z Gong klasiko »Shamal«. V tej fazi Moerlenovih Gong so ti temeljili na raznovrstnem naboru tolkal na čelu z vibrafonom ter gongi in s poudarkom na rabi kladivastih bobnarskih palčk. Mogočno ritem sekcijo je z melodičnimi bas linijami dopolnjeval Moerlenov stari pajdaš Hansford Rowe. Pomembno vlogo so imele tudi kitarske variacije v režiji odličnega kitarista Bona Lozage, ki je bil pogostokrat edini pravi rockerski element znotraj Moerlenovih jazzfusionistično-ambientalnih planjav.
»Leave It Open« je bil edini album Moerlenovih Gong, ki je kot gosta na naslovni mojstrovini vseboval ameriškega jazz saksofonista Charlieja Mariana, ki je bil najbolj znan po svojem sodelovanju s Charlesom Mingusom, sodeloval pa je tudi z nizozemskimi progrockovskimi obskurneži Supersister.
Centralno pozicijo na »Leave It Open« zavzema epska naslovna stvaritev, ki vsebuje številne eklektične elemente melodičnega jazz rock fusiona, prog rocka in ambientalne glasbe ter je daleč najbolj zanimiva stvaritev na celotnem albumu, ki popolnoma zasenči preostale kompozicije, kar je glavni problem tega sicer povsem spodobnega dosežka. Na številnih mestih je mogoče zaznati različne zvočne vplive Mikea Oldfielda s katerim je Moerlen tedaj veliko sodeloval kot član Oldfieldovega koncertnega banda.
S sintetičnimi teksturami podložena tolkalna veselica »How Much Better It Has Become« ne zapusti kakšnega globljega vtisa razen tega, da se nazorno sliši, da je band na veliko užival pri eksperimentiranju s sintetizatorskim basom, polymoogom in vibrafonom. Bolj zanimivo izpade z barvitimi saksofonskimi aranžmaji in eklektričnimi kitarskimi variacijami prežeti »I Woke Up This Morning Felt Like Playing Guitar«, ki izstopa predvsem zato, ker vsebuje nekaj pihalnega šarma klasičnih Gong, saj je imel Mariano podoben saksofonski pristop kot Didier Malherbe.
»It’s About Time« se odpre s pestro Roweovo solažo na bas kitari nakar zavladajo funkovski ritmi ter nagajivi saksofonski aranžmaji. Na »Stok Stok Stok Sto-Gak«, ambientalno glasbo za oddih na Havajih, osrednje mesto zavzema Lozagova impresivna kitarska solaža. »Adrien«, posvečen Pierreovem sinu Adrienu, je zaključna vibrafonska zadušnica s pisanimi zvoki raznovrstnih tolkal ter v klasičnem, eterično obarvanem, ambientalnem slogu.
»Leave It Open« ni bil najbolj inovativen trenutek v povesti Moerlenovih Gong, vendar je predvsem po zaslugi naslovne mojstrovine pripomogel k temu, da ga imajo ljubitelji Pierreove glasbene zapuščine v lepem spominu. Po »Leave It Open« so Moerlenovi Gong imeli dolg premor preden so leta 1986 posneli album »Breakthrough«, kateri je vseboval švedske glasbenike iz zasedbe Tribute in še danes velja za nekoliko kontroverznega, saj je bil, kljub njegovi inštrumentalni naravi, navdahnjen s scientologijo.
Avtor: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Leave It Open (17:19)
2. How Much Better It Has Become (3:23)
3. I Woke Up That Morning Felt Like Playing Guitar (3:33)
4. It’s About Time (6:06)
5. Stok Stok Stok Sto-Gak (4:09)
6. Adrien (3:45)
Pierre Moerlen’s Gong:
Pierre Moerlen – bobni, tolkala, polymoog (1,2), klaviature (3-6), bas sintetizator & ritem kitara (3), gong (6), producent
Bon Lozaga – kitara (1,3,5)
Hansford Rowe – bas kitara, ritem kitara in vokal (4)
Francois Causse – bobni in tolkala
Gostujoči glasbeniki:
Brian Holloway – ritem kitara (2)
Charlie Mariano – soprano saksofon (1,3,4)
Demelza Val Baker – kongi (1)
