Za Saxon je bilo leto 1980 najpomembnejše v karieri skupine. Februarja tega leta je bend izdal album »Wheels of Steel« s katerim je prevzel žezlo novo rojene falange številnih bendov, ki so za tisti čas postregli s kombinacijo izredno hitrega in glasnega fraziranja, ki ga je spremljala tudi zavidljiva tehnična izpiljenost. Garnizon teh novih skupin, ki so na prelomu sedemdesetih v osemdeseta stopile v središče pozornosti svetovnega rock’n’roll ringa , je kmalu posvojil vzdevek »New Wave Of British Heavy Metal«.
Skozi pozno jesen leta 1979, so Saxon opravili izjemno uspešno skupno turnejo z Motörhead, hkrati s tem pa prejeli tudi zavidljivo bero pozornosti s strani radijskih frekvenc. Vso situacijo pa je dokončno spremenil izid singla »Wheels of Steel«, ki se je usidral na 20 mestu britanske lestvice. Saxon so s to uvrstitvijo dobil možnost nastopa v famozni televizijski seriji Top of the Pops (bend je moral z izdanim singlom priti med prvih 30 na lestvici, da si zagotovi nastop). Tako je Saxon spoznalo preko TV sprejemnikov še več Britancev. Prišla je nova turneja. Najprej evropska, kjer so Saxon odpirali koncerte pred škotskimi rock legendami Nazareth. Vsi koncerti so bili popolnoma razprodani. Nazareth so tretirali Saxon več kot spodobno. Na koncu so jim Nazareth -v slogu pravih škotskih nalivačev-, podarili tudi steklenico šampanjca.
Popularnost je zrasla nenadoma in po besedah pevca Petra Rodneya »Biffa« Byforda, postala na trenutke obremenjujoča. Biff pravi: »Moja punca je ponorela in treba se je bilo preseliti. Ljudje so preskakovali ograjo in lezli po žlebu vse do mojega balkona. Na vrtni zelenici so je nekega dne zbralo približno 40 ljudi, ki so prepevali »Wheels of Steel«.«
Potem je prispel na plano še drugi single z albuma »Wheels of Steel«. To je bil »747 (Strangers In The Night)«, ki je s 13. mestom še izboljšal uvrstitev predhodnega singla, medtem ko je album “Wheels of Steel” prilezel do 5. mesta in se prodal v 250.000 izvodih. To je uradna številka. Biff pravi, da je v resnici še višja in da se je album prodal v malo manj kot 300.000 kopijah.
V letu 1980 so Saxon po nekaj majskih nastopih, kjer so občinstvo pred njimi ogrevali Tygers of Pan Tang, zaigrali še na dveh sila pomembnih festivalih. Najprej konec julija v Staffordu, kjer so skupaj z Girlschool, Angel Witch in Vardis, odprli koncertni večer za Motörhead. Temu je sledil nastop na festivalu Monsters of Rock (Donnington), kjer so samo v enem dnevu prodali nekaj tisoč primerkov novega albuma.
Tako so se Saxon vrnili v Rampant studio, kjer so med majem in avgustom posneli novi album. Njihov družabnik za producentskim krmilom je bil tudi tokrat Pete Hinton. V studio so prispeli s še močnejšo samozavestjo, ki je poosebljala neprebojnost njihove novo zgrajene heavymetalske trdnjave. Biff je povedal: »Takrat so bili vsi glasnejši bendi imenovani kot metal, četudi metala niso igrali. Mnogim skupinam ta oznaka ni bila všeč. Najpomembnejša je seveda glasba. Mi smo se hitro poistovetili so to oznako. Tako je kot prva nastala za novi album »Heavy Metal Thunder«. Kot odziv na dogodke, ki so se odvijali z ekstremno hitrostjo in postavljali heavy metal na globalni glasbeni zemljevid. V moji glavi je v tistem času vseskozi odzvanjalo »heavy metal, heavy metal,…« in tako smo ustvarili ta fenomenalen rif, ki bolj metalsko ne bi mogel vžigati. Je odsev tistega časa in visoke zavesti, ki je poganjala takrat našo skupino.«
Naslovna skladba je bila napisana ob navdihu incidenta, ki se je pripetil skupini, ko so se vozili skozi center Londona in se nahajali na Whitehall aveniji. Ustavila jih je policija. Na London Bridgeu. Pretresla jih je od glave do pete. To niti ne čudi. Nahajali so se namreč v bližini parlamenta in vladnih stavb, ki jih je takrat komandirala Margareth Tatcher. “Dallas 1PM” je navdahnjen nad atentatom na predsednika J. F. Kennedyja. Obe skladbi sta izšli kot singla. Album »Strong Arm of the Law« je izšel v Evropi in Veliki Britaniji z drugačnim vrstnim redom skladb, kot v ZDA in Kanadi. Še eno klasično »tipanje« tržišča s strani založbe.
Bend je v vsega nekaj mesečnem presledku, v katerem sta bila izdana »Wheels of Steel« in »Strong Arm of the Law«, rapidno zorel. Zlasti se je to odražalo na nivoju pisanja novega materiala. Ta je zadržal vse elementarne iztočnice predhodnika in ga po konsistenčni plati tudi presegal. Četudi je izbira med »sveto trojico« klasičnih Saxon albumov: »Wheels of Steel«, »Strong Arm of the Law« in »Denim And Leather«, vselej silno težko opravilo, pa pravi Biff: »Denim and Leather ima dva resnično močna singla ter nekaj izvrstnih pesmi, a »Strong Arm of The Law« postreže v celoti z granitno koherenco komponiranja, zato bi za svoj najljubši album izbral prav njega. Bil je ustvarjen zelo hitro in povsem neobremenjeno.«
Čeprav ni najhitrejša, pa si posebno mesto na albumu zasluži skladba »Dallas 1PM«. Je mračna sklepna točka albuma. Njeno besedilo se ukvarja s tematiko umora, ki je v tistem času zelo redko zahajala v katerega izmed glasbenih žanrov. Obenem poseduje eno najbolj pečatnih fraz celotne ere klasičnih Saxon, ki je najmanj enakovredna frazi singla “747 (Stranges in the Night)”. Ni torej najhitrejša skladba albuma, a jo mnogi privrženci skupine – prav zaradi prodornega in markantnega rifa ter drama tragedije, ki jo pooseblja sama atmosfera skladbe-, radi razglasijo za osebni favorit albuma »Strong Arm of the Law«. Ne čudi, da je bila izbrana za enega izmed dveh singlov albuma.
V tem času so bili Saxon kolovodje N.W.O.B.H.M. gibanja. To pozicijo so vzdrževali tudi v letu 1981 s še enim albumom svoje kultne ere. To je bil »Denim And Leather«. Žezlo in tron so držali vse do zgodnje pomladi 1982, ko so Iron Maiden izdali svoj tretji studijski album in predstavili novega pevca.
Koncerti so postajali vse večji in večji. Celo mali orlič, zlepljen skupaj iz kartonskih škatel, je zamenjala dostojna kovinska konstrukcija polna reflektorskih lučk. Bendu, ki je prav dobro vedel kaj pomeni »biti sam svoj roadie«, se je kmalu priključila ekipa tehnikov, ki je potem, ko so Slade prešli na daljši premor, ostala brez dela. Bend je v jeseni nastopal po ZDA in Kanadi, kjer je odpiral koncerte pred Rush, AC/DC in Black Sabbath, potem je še do novega leta nastopal po Veliki Britaniji. V vlogi predskupine so na tleh Velike Britanije odpirali koncertne večere Limelight. Spomladi leta 1981 so Saxon vzeli na svojo »British Steel« turnejo Judas Priest.
Biff je vedno želel, da bi se album »Strong Arm of the Law« imenoval »Heavy Metal Thunder«, kar bi še bolj smiselno poosebljalo čas v katerem so ga Saxon skovali. Obenem pa je legendarni pevec prepričan tudi, da bi se pod imenom »Heavy Metal Thunder« še bolje prodajal. Pri založbi Carrere so bili drugačnega mnenja. A se pevec ne moti. Že izbira »To Hell and Back Again« za naslov albuma deluje bolj odpadniško, predrzno in brezobzirno. Če dodaš k maloprej omenjenima prvima dvema skladbama A-strani albuma, še prvo na B-strani – to je »20.000 Feet«-, prične »Strong Arm of the Law« izražati pravo peklensko držo, v kateri se izkristalizira tudi podoba prototipa speed metalskega albuma.
Poslušanje albuma »Strong Arm of the Law« v letu 2020 ostaja navdušujoče izkustvo, saj nagovarja album tudi 40 let po svojem izidu neverjetno navdahnjeno, sveže in zimzeleno. Saxon so ohranili zmagovito formulo albuma “Wheels of Steel” in jo prenesli na “Strong Arm of the Law”, brez da bi žrtvovali kanček svoje, za tisti čas neverjetno prodorne in porogljive forme zgodnjega metala. Forme, ki se je oblikovala skozi odraščanje z bluesom, The Beatles, pa obenem forme navdahnjene s takrat aktualnimi manevri Judas Priest in AC/DC, le da je v rokah Saxon želela iztisniti iz monitorjev še več uničujoče hitrosti, naježenega hrupa in gromoglasnega bliskanja. S »Strong Arm of the Law« so Saxon na N.W.O.B.H.M. pročelju zmagoslavno potrdili, da je bilo leto 1980 zagotovo njihovo.
RockLine prispevek ob 40. obletnici izida Saxon albuma “Wheels of Steel” lahko preberete TUKAJ.
Avtor: Aleš Podbrežnik
