V času, ko so na MTV-ju kraljevali Motley Crue, Bon Jovi in mnogi drugi, ki so jim sledili, je neka druga skupina dosegala glasbeno evolucijo po izrazito samoniklem principu, ki ni kaj dosti upošteval trendov. Z vsakim albumom se je slogovno občutno preobrazila in leta 1990 postregla z verjetno najimenitnejšim med vsemi izdanimi albumi. To je zgodba o Queensryche in njihovem četrtem albumu »Empire«.
Queensryche so v zadnjih izdihljajih osemdesetih let jezdili na orjaškem valu kreativnih moči, ki je poganjal kvintet v artističnem zorenju nenehno dalje. Glede na to, da sta predhodnik »Operation: Mindcrime« in »Empire« izšla v presledku vsega dveh let, in glede na to, s kako različnima glasbenima usmeritvama sta bila ustvarjena, je jasno, da je lahko nekaj takšnega ustvaril samo kvintet specifičnega ustroja, posebnih kemičnih vezi, ki se je na svoji glasbeni poti razvijal neodvisno in samoraslo.
Izjemni »Operation: Mindcrime« je leta 1988 prinesel Queensryche komercialni preboj in jih spravil v fokus širše javnosti, saj je skupina naposled pričela prejemati dovolj pozornosti tudi s strani MTV-ja. »Operation: Mindcrime« – ultimativna definicija najboljšega, kar lahko na danem albumu druži koncept in heavy metal, je ob delih ameriških skupin, kot so Savatage, Crimson Glory in Fates Warning, nagovarjal progresivno, še preden je kdo sploh razmišljal o kakšnih Dream Theater. Je dosežek, ki je v artističnem smislu deloval neprekosljivo. Tudi danes tega ni težko trditi. Queensryche ga z naslednikom niso želeli preseči. Še manj. Niti posnemati ga niso hoteli. Sami gotovo takrat niti pomislili niso, da bo ta zimzeleni dosežek nekoč postal eden izmed kronskih draguljev heavy metala vseh časov. Verjetno pa so se že takrat prav dobro zavedali, da so spravili od sebe težko ulovljiv album. Edinstven in v vseh pogledih unikaten. Neponovljiv. In prav to lahko trdimo tudi za njegovega naslednika »Empire«, na katerem so Queensryche še enkrat potrdili izjemno suverenost ter neverjetni skladateljski talent, ki ga je poosebljala magija švigajočih energetskih silnic na trianglu kreativnega nukleusa obeh kitaristov, Chrisa DeGarma in Michaela Wiltona, ter ikonskega vokalista Geoffa Tatea. Za »Empire« so Queensryche ovrgli sleherno misel na zgodbo, na katero bi vezali svojo novo glasbo. Hoteli so spraviti od sebe album, ki postavlja v ospredje komponistični perfekcionizem. V primerjavi s preteklimi izdelki skupine naj bi ta intenziviral kombiniranje sofisticirano odmerjenih potez v druženju z udarnostjo fraziranja. Queensryche so se osredotočili prioritetno na to, da spravijo iz svojih nedvoumnih skladateljskih talentov najboljše, kar zmorejo. Sporočila so družbeno kritično angažirana, ostalo pa je tudi nekaj prostora za »preganjanje« romantike. Poezija torej izhaja pretežno iz vtisov bivanja v mestu Seattle pred več kot 30 leti, pri čemer naslovna skladba uperja prst naravnost v ZDA, kot koruptivni imperij, ki je že takrat pričel izkazovati prve znake pokanja po šivih.
Ko sešteješ prehojeno dekado skupine do leta 1990 in zrelostno stopnjo, ki so jo Queensryche dosegli ob zatonu osemdesetih, je neverjetno, kam so iz skromnih začetkov komponiranja, navdahnjenega z N.W.O.B.H.M. bumom, dejansko prignali svoj artizem. Na »Empire« so nekatere izkazane tendence križanja metala s sofisticiranimi triki pop estetike, ki je zaznavna že na albumih »Rage for Order« (1986) in »Operation: Mindcrime« (1988), prignali do artističnega vrhunca. Tako je nastal še en Queensryche album edinstvene glasbene izkaznice in karakterja, ki mu je nemogoče parirati.
Z izidom albuma »Empire«, 20. 8. 1990, za založbo EMI Records so Queensryche dosegli komercialni vrhunec svoje kariere. Ob izidu se je »Empire« zavihtel na 7. mesto Billboardove lestivce 200 najbolje prodajanih plošč in se samo na tleh ZDA prodal v več kot treh milijonih kopijah, kar je več kot vsi štirje predhodni studijski dosežki skupaj. Ob zatonu osemdesetih in preden je preko hair in glam metal razvrata padlo na Zemljo pregrinjalo grungea, so Queensryche z »Empire« pobrali serijo različnih nagrad prestižnega leska. Queensryche so bili nominirani tudi v treh različnih kategorijah za Grammy nagrado, a jim Grammyja ni uspelo dobiti. Prejeli pa so MTV nagrado po izboru gledalcev za video Silent Lucidity. »Empire« je skupini navrgel kar šest singlov, med njimi pa se je daleč najbolje odrezala balada Silent Lucidity. Kaj balada. Mega balada, ki jo je Chris DeGarmo nekoč predstavil svojim kompanjonom na akustični kitari, je zrasla v eno največjih balad v povesti rocka, za dodatno obogatitev zvočne slike pa je z orkestracijami poskrbel Michael Kamen. Hit, ki se je z deveto pozicijo pomešal med deset najbolje prodajanih hitov ameriške lestvice.
Januarja 1991 so Queensryche zaigrali pred več deset tisočglavo množico razvpitega »Rock in Rio« festivala, potem pa se v vlogi glavnih nosilcev odpravili na osemnajst mesečno turnejo po svetu, imenovano »Building Empires«. Skupina je v prvem delu repertoarja izvajala nove skladbe z albuma »Empire«, vanje pa vmešala klasike zgodnje ere delovanja, v drugem delu pa izvedla celoten album »Operation: Mindcrime«. Obvezni dodatek je sklenila z balado Silent Lucidity. Vendar pa je na to turnejo padel tudi črni madež, ko se je v belgijskem Ichtegemu in tamkajšnji športni dvorani 20. 11. 1990 pripetil incident. Med koncertom skupine sta se sporekla dva njena privrženca. Tisti z ameriškim potnim listom je nesrečnemu Belgijcu zaril nož v prsni koš, ta pa je zaradi posledic kasneje izdihnil. Bend je izvajal svoj sedmi komad v repertoarju »Roads To Madness« in po dekretu menedžerja Howarda Ungerleiderja takoj prekinil svoj nastop.
Leta 1991 je izšel koncertni album »Operation: LiveCrime«, ki je bil posnet na nastopih skupine v maju istega leta, v turnejo pa je bil vključen tudi termin nastopa v MTV-jevi televizijski seriji »MTV Unplugged« v Los Angelesu, 27. 4. 1992 in studiu Warner Hollywood.
»Empire«, ki ga je tako kot »Operation: Mindcrime« znova produciral Peter Collins (ob inženirskih uslugah Jimba Bartona) v kanadskem Vancouvru, ostaja tudi po 30 letih brezčasni glasbeni dosežek in pooseblja edinstvenost ujetega momenta, ki ga je na samosvoj način izžarevala komponistična moč in složnost nepozabne inkarnacije skupine v zlati eri njenega delovanja. Ali kot je povedal kitarist skupine, Michael Wilton: “V tistem času smo uspeli združiti našo glasbo z okusom publike in glasbene industrije. Z »Empire« smo dosegli vrhunec naše priljubljenosti.« Queensryche so tudi s petim albumom, v letu 1994 izdanim »Promised Land«, ostali »vroči«, saj je ta pristal na tretjem mestu Billboardove lestvice 200 najbolje prodajanih plošč in tako za štiri mesta izboljšal uvrstitev albuma »Empire«.
Avtor: Aleš Podbrežnik
